1. Digitalni dokazi v slovenski zakonodaji in sodni praksi : diplomsko deloPrimož Zupanič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Digitalni dokazi so vrsta elektronskih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo tudi v kazenskih postopkih. Pravosodnim sistemom povzročajo velike težave, saj so lahko relevantno dokazno sredstvo v vseh pravnih postopkih. Ker so prisotni praktično povsod, je pomembno, da se seznanimo z njihovo uporabo in posebnostmi. Velik poudarek moramo nameniti seznanitvi z novimi oblikami digitalnih dokazov, izobraževanju na področju odkrivanja in preiskovanja zlorab ter ureditvi postopkov zavarovanja in preiskav naprav, ki vsebujejo digitalne dokaze. Tukaj je namreč še vedno največ težav, saj je s pomočjo digitalne tehnologije zelo lahko skriti in omejiti dostop do podatkov, ki bi lahko bili upoštevano dokazno gradivo. Ravno tako jih je težko ovrednotiti enako kot klasične dokaze, saj zaradi svojih tehničnih karakteristik zahtevajo drugačen pristop, da so pravno dopustni in imajo dokazno vrednost. Zavarovanje in ohranjanje takšnih dokazov utegne biti zelo zapleteno in lahko vpliva na njihovo verodostojnost ter na potek in pravilnost končne sodbe. Ker so tudi digitalni dokazi predmet proste presoje, je nujno potrebna zadostna mera ozaveščenosti sodišča in ostalih organov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in upoštevanje temeljnih postopkovnih pravil. Glede na naraščajoče trende digitalizacije, je utemeljeno pričakovati porast kaznivih dejanj, kjer bo na različne načine prisotna informacijska tehnologija. Države bodo tako prisiljene zakonodajo urediti na način, ki bo omogočal čezmejno in geografsko neomejeno zagotavljanje nadzora. Razvoj sodobne tehnologije pa bo na novo postavil potrebo po presoji med različnimi nameni in cilji kazenskega postopka. Potrebno bo natančno razjasniti, kje se konča dopusten postopek pregona in kje se začne čezmerno poseganje v človekove pravice.
V diplomskem delu zato proučujem pomen in uporabo digitalnih dokazov v postopkih in ureditev v slovenski zakonodaji. Raziskujem problematiko zlorab digitalnega gradiva, nastajanje novih načinov uporabe elektronskih naprav za izvrševanje kriminalnih aktivnosti in soočenje našega prava s temi zlorabami. Preučujem tudi primere iz sodne prakse, na podlagi katerih se bom seznanil s postopanjem organov pri uporabi digitalnih dokazov na kazenskem in na civilnem področju.
Keywords: Digitalni dokaz, elektronska naprava, ZKP-J, zloraba, preiskava, podatki, informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Published in DKUM: 05.07.2019; Views: 1699; Downloads: 270
 Full text (425,23 KB) |
2. PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA KRŠITEV NASTALIH Z UPORABO INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V KAZENSKEM POSTOPKUMaja Točaj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Življenja si v 21. stoletju ne predstavljamo več brez vsaj ene moderne naprave, kot na primer pametnega ali pa kar navadnega mobilnega telefon. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je prinesel prednosti, saj lahko pokličemo, pišemo, komuniciramo kadarkoli in s komerkoli, zraven pa so prišle tudi slabosti, kajti možnosti za zlorabo se razvijajo skupaj z omenjeno tehnologijo. Te zlorabe imenovane kibernetska kriminaliteta se odvijajo v nam nevidnem oz. virtualnem prostoru.
Kibernetska kriminaliteta že dolgo ne predstavlja več samo vdore v informacijsko-komunikacijski sistem, temveč gre za več različnih kaznivih dejanj, v katero so vključene tudi druge, tradicionalne oblike kriminalitete, kot je ponarejanje in goljufija, otroška pornografija itd. Storilci kibernetske kriminalitete pa za sabo puščajo ogromno digitalnih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih.
Digitalni dokazi se v primerjavi s klasičnimi dokazi drugačni, specifični saj jih s prosto roko ne moremo prijeti in jih je z lahkoto možno ponarediti, vendar nam bodo v moderni dobi v veliki večini le-ti pomagali pri reševanju kaznivih dejanj, storjenih s pomočjo IKT. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oz. deskriptivno metodo, s študijem različne domače in tuje literature najprej predstavila sam pojem kibernetske kriminalitete, kakšno vlogo imajo lahko IKT pri kibernetski kriminaliteti, storilce ter dejanja povzročena z omenjeno tehnologijo. Nadaljnje sem predstavila digitalne dokaze, ki so ključni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj povezanih z IKT ter problematiko s katero se soočajo v policiji, na tožilstvu ter na sodišču. Na kratko pa sem predstavila tudi problematiko v zvezi z digitalnimi dokazi, s katero se soočajo odvetniki. V četrtem poglavju sem opisala tudi sestavne dele računalnika, s katerim se ustvarjajo digitalni dokazi, ter kje vse je mogoče najti digitalne dokaze, kajti moje mnenje je, da bi vsi vpleteni (policija, tožilstvo in sodišče) morali poznati vsaj delček opisanega. Diplomsko delo pa sem zaključila s sklepnimi mislimi o še vedno odprtih problemih, ki se pojavljajo v zvezi z digitalnimi dokazi.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, kibernetska kriminaliteta, digitalni dokaz, preiskovanje, digitalna forenzika, datoteke, dnevniki.
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1405; Downloads: 147
Full text (544,33 KB) |
3. ELEKTRONSKI DOKAZI V KRIMINALISTIČNI PREISKAVIGregor Majcen, 2011, undergraduate thesis Abstract: V uvodnem delu naloge sem opredelil, kaj je elektronski dokaz in kako ga poimenujejo različni pravni akti. Smernice in načela, ki jih je treba spoštovati pri obravnavanju elektronskih dokazov, opredeljujejo različne mednarodne organizacije in raziskave. Postopke ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki je bil v ta namen spremenjen z novelo ZKP-J. Povod za spremembe so bili, poleg nujnosti ureditve tega področja, predvsem sodba Ustavnega sodišča RS in Konvencija o kibernetski kriminaliteti. Ker preiskava elektronskih naprav in dokazov zahteva specifična znanja, se je temu prilagodila tudi organizacija slovenske Policije in ustanovila Center za računalniško preiskovanje ter štiri regijske oddelke.
V jedru naloge sem razčlenil 219.a in 223.a člen ZKP. Določbe, ki so v posameznih odstavkih teh členov, sem uredil vsebinsko glede na zaseg, zavarovanje in preiskavo elektronskih naprav in podatkov, torej glede na procesno dejanje, ki ga urejajo. Opisal sem tudi nekaj povsem tehničnih problemov. Ločimo zaseg elektronske naprave in forenzični zaseg, v katerem se zavaruje in shrani podatke iz elektronske naprave. Zavarovanje podatkov je tehnični postopek, ki mora zagotoviti možnost naknadnega preverjanja istovetnosti in integritete, kar se zagotovi predvsem z izračunom kontrolne vrednosti. Za vsak vpogled/poseg v vsebino zaseženih podatkov je potrebna odredba sodišča. Preiskava se osredotoča na podatke in ne na elektronsko napravo. Posebno težavo predstavlja razkritje šifrirnega gesla, kar so države različno uredile. V Sloveniji se upošteva privilegij zoper samoobtožbo, zato je izročitev ključa in gesla izpoved zoper samega sebe.
Nalogo sem sklenil z ugotovitvami, da je tovrstno področje preiskovanja zelo dinamično, ker se tehnologija nenehno razvija in spreminja, storilci pa pogosto uporabljajo protiforenzične metode, ki so enostavne za uporabo in zelo učinkovite. Omenil sem tudi, da je v Sloveniji dokazni sistem v kazenskem postopku naravnan tako, da sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga zaradi finančnih razlogov. Pričakujem, da bo v prihodnje ekonomska upravičenost preiskav, ko pričakovana korist ne bo presegala stroškov preiskave, pod drobnogledom. Iz navedenih razlogov se bo pravna ureditev tega področja prav gotovo še spreminjala.
Keywords: Zakon o kazenskem postopku, ZKP-J, digitalni dokaz, elektronski dokaz, digitalna forenzika, kazensko procesno pravo, preiskava elektronskih naprav, forenzični zaseg, informacijska tehnologija
Published in DKUM: 09.05.2011; Views: 5052; Downloads: 663
Full text (351,36 KB) |
