Search the digital library catalog

Abstract: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju. V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu. Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja. Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Published in DKUM: 21.04.2021; Views: 2800; Downloads: 492
Full text (1,59 MB)

Abstract: Zadnja leta se beleži povečano število uporabnikov virtualnih svetov, kar je sprožilo pojav virtualnih denarnih valut, ki so zaradi številnih prednosti iz leta v leto bolj priljubljene. Magistrska naloga se osredotoča predvsem na davčnopravno obravnavo virtualnih denarnih valut, ki spadajo v skupino virtualnih denarnih valut z dvosmernim tokom. Poudarek je na virtualni denarni valuti bitcoin, ki je trenutno najbolj priljubljen predstavnik le-teh. Bitcoin se je pojavil leta 2009 in je prva decentralizirana virtualna denarna valuta, ki je utemeljena na vrstniški P2P-tehnologiji in katere transakcije ne potrebujejo potrditve tretje strani (na primer tradicionalnih finančnih institucij). Ključne značilnosti sistema Bitcoin so neposredno poslovanje, prikrita identiteta kupcev in prodajalcev bitcoinov ter beleženje vseh transakcij v glavni knjigi “blockchain”. Poslovanje z virtualno denarno valuto bitcoin, ki temelji na decentraliziranosti in psevdonimnosti transakcij, v strokovni in širši javnosti sproža vrsto pravnih vprašanj, povezanih z vplivom na monetarno politiko, zaščitenostjo uporabnikov, novimi možnostmi izogibanja davčnih obveznosti in s pranjem denarja. Magistrska naloga analizira ključna vprašanja, ki jih sproža pojav virtualnih denarnih valut, kot so umestitev le-teh v obstoječe davčnopravne okvire. Virtualne denarne valute so pomemben predstavnik digitalne ekonomije. Drugo poglavje magistrske naloge je tako namenjeno pregledu osnovnih značilnosti digitalne ekonomije, predstavitvi ekonomskih značilnosti, ki vplivajo na presojo obdavčitve digitalne ekonomije, ter pregledu mednarodnih ukrepov za učinkovito obdavčitev digitalne ekonomije in zmanjševanje davčnih utaj. Tretje poglavje je namenjeno analizi tehničnega in ekonomskega vidika bitcoina. Bitcoin ponuja številne prednosti pred tradicionalnimi plačilnimi sistemi, kljub temu pa ga še zmeraj spremljajo številne pomanjkljivosti, ki mu preprečujejo širšo množično uporabo. Osrednji del naloge je namenjen analizi davčnih posledic fizičnih oseb, ki poslujejo z virtualnimi denarnimi valutami v izbranih jurisdikcijah, in sicer v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Združenih državah Amerike. Osrednji del naloge odgovori na vprašanje umestitve virtualnih denarnih valut v obstoječe davčnopravne okvire. Pojav virtualnih denarnih valut je sprožil pravne nejasnosti in pravno praznino na tem področju, med drugim pa še pravne prepreke za učinkovito obdavčitev dohodkov iz poslovanja z virtualnimi denarnimi valutami. V zvezi s tem so v magistrski nalogi predlagane rešitve in podani primeri dobrih davčnih praks po svetu. V zadnjem delu naloge je podana analiza ključnih karakteristik davčnih oaz, ki jih lahko apliciramo na virtualne denarne valute, ter pregled davčnih goljufij, ki jih omogoča sistem virtualnih denarnih valut. Virtualne denarne valute so še zmeraj v razvoju in ponujajo številne poslovne priložnosti, zato bi morali pravni instrumenti, ki se navezujejo nanje, težiti k določeni stopnji prožnosti in prilagodljivosti spreminjajočim se okoliščinam. Ključnega pomena so ustrezne regulative, ki ne bodo zajezile gospodarskega razvoja družbe, temveč ga bodo spodbudile.
Keywords: Virtualne denarne valute, bitcoin, digitalna ekonomija, obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev poslovanja z virtualnimi denarnimi valutami, obdavčitev bitcoina, FINTEK, decentraliziranost, glavna knjiga, blockchain
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 2436; Downloads: 469
Full text (7,10 MB)