| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pametna knjižnica
Špela Šuškovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Keywords: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 299; Downloads: 27
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
Vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije
Krešo Antonić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Keywords: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 326; Downloads: 32
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
Razvitost digitalnih kompetenc v podjetju Iskratel d. o. o.
Urša Mubi, 2023, master's thesis

Abstract: V sodobnem svetu, ki ga zaznamujejo nenehne spremembe zaradi avtomatizacije, informatizacije in digitalizacije, ima informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ključno vlogo. Za uspešno uporabo IKT so bistvene digitalne kompetence posameznika. Digitalne kompetence namreč predstavljajo nabor spretnosti, znanja in sposobnosti, ki so ključne za učinkovito uporabo digitalne tehnologije. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je stopnja razvitosti in pomembnost digitalnih kompetenc zaposlenih v podjetju Iskratel d. o. o. Kranj, ugotoviti, katere kompetence so zaposleni pridobili s pomočjo programa »Brand Ambassadors« ter kako na sam razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih vpliva medgeneracijsko sodelovanje in vpliv kadrovske strategije na uveljavljanje blagovne znamke delodajalca. Pri izdelavi magistrskega dela so bile uporabljene različne metode dela. Za pripravo teoretičnega dela je bila uporabljena metoda študije domače in tuje literature ter virov s področja digitalnih kompetenc. Za pripravo raziskovalnega dela pa je bila uporabljena metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da imajo zaposleni v preiskovanem podjetju v povprečju dobro razvite digitalne kompetence na skoraj vseh področjih. Kljub temu pa obstaja možnost za izboljšavo in nadgradnjo kompetenc zaposlenih na vseh področjih digitalnih kompetenc. Zanimivo je, da sta informacijska pismenost ter komunikacija in sodelovanje najbolj razviti kompetenci med zaposlenimi, medtem ko je kompetenca »izdelovanje digitalne vsebine« najmanj razvita digitalna kompetenca zaposlenih v preiskovanem podjetju. Program »Brand Ambassadors« ima razvidno vlogo pri razvoju digitalnih kompetenc zaposlenih, saj spodbuja uporabo družbenih omrežij, medgeneracijsko sodelovanje ter promocijo blagovne znamke delodajalca. Kljub temu pa bi se sam program lahko usmeril v izobraževanje zaposlenih med kreiranjem digitalnih vsebin.
Keywords: kompetence, digitalne kompetence, Iskratel
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 227; Downloads: 33
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
Uporaba mobilne aplikacije Actionbound pri pouku izven učilnice pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Sara Jurovič, 2023, master's thesis

Abstract: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Keywords: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 308; Downloads: 115
.pdf Full text (12,71 MB)

5.
Vključevanje medijske pismenosti v pouk matematike v osnovni šoli : magistrsko delo
Manca Krampl, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo medijsko pismenost kot eno izmed ključnih kompetenc 21. stoletja in njeno integracijo v pouk matematike v osnovni šoli. V prvem delu naloge je medijska pismenost natančno opisana. Podane so njene različne definicije, lastnosti, kompetence in veščine/spretnosti ter povezava z informacijsko pismenostjo. V nadaljevanju je skozi pristope k poučevanju medijske pismenosti, pri čemer se dotaknemo tudi waldorfskega, predstavljeno razumevanje medijske pismenosti v izobraževanju. Z medijsko pismenostjo so močno povezane digitalne kompetence, ki smo jih predstavili v drugem delu naloge. Osredotočili smo se na okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) in izobraževalce (DigCompEdu). Tretji del naloge obsega pregled medijske pismenosti pri matematiki v osnovni šoli. Zajema rezultate raziskav na področju medijske pismenosti pri pouku matematike. Pregledno so navedeni cilji in vsebine učnega načrta za matematiko na predmetni stopnji, ki so povezani z medijsko pismenostjo. Podana je tudi analiza dveh učbeniških kompletov in i-učbenikov za matematiko na predmetni stopnji z vidika vključenosti medijske pismenosti. V zadnjem delu smo pripravili nekaj predlogov za razvijanje medijske pismenosti pri pouku matematike.
Keywords: medijska pismenost, digitalne kompetence, pouk matematike v osnovni šoli
Published in DKUM: 19.06.2023; Views: 390; Downloads: 33
.pdf Full text (867,93 KB)

6.
Nakupne navade potrošnikov v digitalni dobi
Viktorija Đukić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Nakupovanje preko spleta je ena najbolj priljubljenih dejavnosti, saj potrošnikom omogoča hiter in enostaven nakup. Kljub možnim tveganjem pri nakupovanju preko spleta je spletnih potrošnikov čedalje več. Diplomsko delo obravnava nakupne navade potrošnikov v digitalni dobi in je natančneje osredotočeno v proučevanje vedenja potrošnikov pred nakupom, med nakupom in po nakupu. Raziskali smo, ali je pandemija Covid-19 vplivala na pogostost nakupovanja preko spleta in kako se nakupne navade razlikujejo glede na starost in digitalne kompetence potrošnika. V uvodu diplomskega dela smo predstavili problem, cilje, zadane hipoteze ter uporabljene tehnike in metode dela. Pri teoretičnih osnovah smo predstavili osnovne pojme, kot so nakupne navade potrošnikov, kdo je digitalni potrošnik in dejavniki, ki vplivajo na nakupno vedenje potrošnika. Empirični del predstavlja naš raziskovalni pristop, v rezultatih pa predstavljamo ugotovitve naše raziskave. Ugotavljamo, da je imela pandemija Covid-19 velik vpliv na nakupne navade potrošnikov in da obstajajo statistično značilne razlike med potrošniki z minimalnimi znanji in naprednimi znanji. Na koncu diplomskega dela razpravljamo o rezultatih raziskave in podajamo zaključne ugotovitve.
Keywords: Nakupne navade, digitalizacija, potrošnik, digitalne kompetence
Published in DKUM: 14.11.2022; Views: 690; Downloads: 122
.pdf Full text (4,00 MB)

7.
Vpliv digitalizacije na trg dela in s tem na management človeških virov
Sergeja Kolar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Nenehni napredek v tehnologiji in digitalizacija konstantno spreminjata način delovanja celotnega sveta, zato smo se konstantno primorani prilagajati vsem spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki napredek, tako z vidika posameznikov, poslovnega sveta kot posledično tudi z vidika managementa človeških virov. Digitalizacija in industrija 4.0 sta s seboj prinesli ogromno pozitivnih sprememb, kot so večja produktivnost, razbremenjevanje zaposlenih, časovna učinkovitost, zmanjševanje stroškov in številne druge koristi, vendar sočasno predstavljata tudi številne težave in skrbi, zlasti s strani zaposlenih. Kakšen vpliv bo imela digitalizacija na trg dela? Ali bosta avtomatizacija in z njo povezana umetna inteligenca zamenjali človeški par rok ter vodili v tehnološko brezposelnost? Ali bomo brez ustrezne stopnje digitalnih kompetenc sploh lahko prišli do poklica? Kakšni bodo poklici v prihodnosti? Ali nove, fleksibilnejše oblike dela vodijo v izkoriščanje delovne sile? Kako bo s starejšimi zaposlenimi? To je le peščica vprašanj, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija. Ne glede na to, ali so nam spremembe, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija, všeč ali ne, se jim ne moremo izogniti. Skozi diplomsko delo smo predstavili digitalizacijo in industrijo 4.0 ter njun vpliv na management človeških virov in trg dela. Poglobili smo se v njun vpliv na poklice, oblike dela, potrebne kompetence in načine usposabljanja. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in študije primera. V sklepu smo s pomočjo predelane literature zapisali naše ugotovitve in podali lastno mnenje glede obravnavane teme.
Keywords: digitalizacija, industrija 4.0, management človeških virov, e-HRM, trg dela, digitalne kompetence, usposabljanje, študija primera
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 743; Downloads: 213
.pdf Full text (2,08 MB)

8.
Primerjava rabe IKT pri pouku geografije pred, med in po epidemiji COVID-19 v slovenskih osnovnih in srednjih šolah : magistrsko delo
Ciril Kolar, 2022, master's thesis

Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vedno bolj prisotna na vseh področjih življenja. Zaprtje šol zaradi pandemije COVID-19 je leta 2020 učitelje prisililo v delo na daljavo, in tako še povečalo uporabo IKT. Pouk geografije je bil že pred pandemijo tesno povezan z uporabo oblik IKT, kar se v času poučevanja na daljavo ni spremenilo. V raziskavi nas je zanimala pogostnost uporabe IKT med učitelji pri pouku geografije. Vzorec predstavlja 138 učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Ugotavljamo, da so anketirani učitelji najredkeje uporabljali IKT pri pouku geografije pred epidemijo in najpogosteje med epidemijo. Splošna raven uporabe IKT je bila pri pouku geografije po epidemiji višja od tiste pred epidemijo. Pred epidemijo so najpogosteje uporabljali e-mail, programe Office 365 in iskalnike informacij. Med epidemijo so ob že prej uporabljanih IKT oblik zelo pogosto uporabljajo tudi orodja za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice. Po epidemiji pogostnost uporabe orodij za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice upade. Pogosto uporabljani ostajajo e-mail, programi Office 365 in iskalniki informacij. V vseh obdobjih so najmanj uporabljane didaktične kartice, programska oprema za snemanje predavanja, GIS in GPS. Ugotavljamo, da spol ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Starost statistično ne vpliva na pogostnost uporabe IKT, vendar v opisni statistiki opazimo, da mlajši učitelji pogosteje uporabljajo IKT kot starejši. Regija sicer ni statistično povezana z uporabo IKT, vendar v opisni statistiki opazimo razlike v uporabi IKT glede na regije. Tip šole ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Mlajši učitelji se ocenjujejo kot bolj usposobljene glede na starejše učitelje. Učitelji, ki poučujejo na srednjih šolah, zase menijo, da so bolj usposobljeni kot tisti učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Učitelji so lastno usposobljenost po epidemiji ocenili višje kot to pred epidemijo. Manj izkušeni učitelji se pred epidemijo ocenjujejo za bolj usposobljene kot bolj izkušeni učitelji. Tako mlajši kot tudi starejši učitelji so pred in tudi po zaprtju šol IKT uporabljali zaradi lastne želje.
Keywords: IKT, geografija, COVID-19, poučevanje, digitalne kompetence
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 577; Downloads: 113
.pdf Full text (3,48 MB)

9.
Digitalna preobrazba vzgojno-izobraževalnih zavodov
Lenart Fajfar, 2022, master's thesis

Abstract: Digitalizacija spada med najpomembnejše naloge in cilje moderne družbe. Močan zagon in pomen je pridobila med svetovno epidemijo, ki nas je doletela v zadnjih letih. Evropska komisija je obdobje med letom 2021 in 2030 razglasila za evropsko digitalno desetletje. Uspešen proces digitalizacije družbe lahko omogočimo z nadgradnjo digitalne kompetentnosti učencev, kar pa lahko zagotovimo z ustrezno usposobljenim kadrom v izobraževalnih ustanovah. V magistrskem delu smo pripravili pregled digitalnih kompetenc zaposlenih v izobraževanju. Raziskali smo različna orodja za merjenje stopnje digitalnosti izobraževalnih ustanov. Podrobno smo obravnavali orodje SELFIE, ki se je izkazalo za učinkovito in uporabno. Izvedli smo oceno stopnje digitalnosti izobraževalnega zavoda, v katerem so sodelovali vodstvo, zaposleni in učenci. Osnovni vprašalnik smo dopolnili z lastnimi trditvami. Na podlagi rezultatov smo prepoznali kritična in napredna področja ter za njih pripravili akcijski načrt za izboljšavo stopnje digitalnosti zavoda. Vanj smo po področjih zapisali digitalna orodja, ki jih bomo uvedli v svoje delo z učenci in v samo organizacijo učiteljskega zbora.
Keywords: digitalizacija, digitalne kompetence, SELFIE
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 632; Downloads: 90
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
Digitalne kompetence študentov v času pandemije COVID-19
Pia Pičulin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je sprožila potrebo po višjih ravneh digitalnih zmogljivosti v izobraževanju. Močno je zaznamovala naše življenje in posledično tudi način študija. V zelo kratkem času so se morale tako univerze in njihovi zaposleni kot tudi študentje prilagoditi razmeram in ukrepom za zajezitev virusa. Uveljavil se je drugačen način študija, ki je bil vsem še dokaj neznan. Predavanja in vaje so potekale prek spleta, potrebno je bilo veliko več samoiniciative. Povečale so se neenakosti med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki imajo omejen dostop do njih. Pričakovanja do študentov so se povečala, saj so morali biti vešči uporabe potrebne tehnologije za študij na daljavo in hkrati slediti ter se učiti snov predmetov. Diplomska naloga tako obravnava digitalne kompetence študentov v času pandemije, njihovo mnenje o vplivu COVID-19 na njihove digitalne zmožnosti in njihovo mnenje o študiju na daljavo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o digitalnih kompetencah študentov ter njihovo mnenje o vplivu pandemije COVID-19 na razvoj kompetenc in njihov študij.
Keywords: digitalne kompetence, digitalizacija, študij, COVID-19
Published in DKUM: 06.07.2022; Views: 920; Downloads: 149
.pdf Full text (4,59 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica