| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DIGITALNA PREISKAVA NEOBSTOJNIH PODATKOV OPERACIJSKIH SISTEMOV WINDOWS
Slavko Garantini, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Tematika diplomske naloge obsega digitalno preiskavo neobstojnih podatkov operacijskih sistemov Windows. Vzroki in dejanja, ki privedejo do uvedbe preiskave so različni. Neodvisno od uporabljenega orodja in verzije preiskovanega operacijskega sistema potrebujemo metodologijo, ki zagotavlja dosledno zajetje ter analizo neobstojnih podatkov. Preiskavo zato vedno vodimo v štirih fazah, pri čemer zajete podatke preoblikujemo v dokaze. Pomemben vir neobstojnih podatkov predstavlja fizični pomnilnik. Predstavili bomo nekatere teoretične osnove delovanja pomnilnika, načine za ohranitev njegovega stanja ter opravili analizo izdelane slike.
Keywords: digitalna preiskava, neobstojni podatki, fizični pomnilnik, volatility okvir, operacijski sistemi Windows
Published in DKUM: 14.03.2012; Views: 2127; Downloads: 125
.pdf Full text (5,25 MB)

2.
ELEKTRONSKI DOKAZI V KRIMINALISTIČNI PREISKAVI
Gregor Majcen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V uvodnem delu naloge sem opredelil, kaj je elektronski dokaz in kako ga poimenujejo različni pravni akti. Smernice in načela, ki jih je treba spoštovati pri obravnavanju elektronskih dokazov, opredeljujejo različne mednarodne organizacije in raziskave. Postopke ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki je bil v ta namen spremenjen z novelo ZKP-J. Povod za spremembe so bili, poleg nujnosti ureditve tega področja, predvsem sodba Ustavnega sodišča RS in Konvencija o kibernetski kriminaliteti. Ker preiskava elektronskih naprav in dokazov zahteva specifična znanja, se je temu prilagodila tudi organizacija slovenske Policije in ustanovila Center za računalniško preiskovanje ter štiri regijske oddelke. V jedru naloge sem razčlenil 219.a in 223.a člen ZKP. Določbe, ki so v posameznih odstavkih teh členov, sem uredil vsebinsko glede na zaseg, zavarovanje in preiskavo elektronskih naprav in podatkov, torej glede na procesno dejanje, ki ga urejajo. Opisal sem tudi nekaj povsem tehničnih problemov. Ločimo zaseg elektronske naprave in forenzični zaseg, v katerem se zavaruje in shrani podatke iz elektronske naprave. Zavarovanje podatkov je tehnični postopek, ki mora zagotoviti možnost naknadnega preverjanja istovetnosti in integritete, kar se zagotovi predvsem z izračunom kontrolne vrednosti. Za vsak vpogled/poseg v vsebino zaseženih podatkov je potrebna odredba sodišča. Preiskava se osredotoča na podatke in ne na elektronsko napravo. Posebno težavo predstavlja razkritje šifrirnega gesla, kar so države različno uredile. V Sloveniji se upošteva privilegij zoper samoobtožbo, zato je izročitev ključa in gesla izpoved zoper samega sebe. Nalogo sem sklenil z ugotovitvami, da je tovrstno področje preiskovanja zelo dinamično, ker se tehnologija nenehno razvija in spreminja, storilci pa pogosto uporabljajo protiforenzične metode, ki so enostavne za uporabo in zelo učinkovite. Omenil sem tudi, da je v Sloveniji dokazni sistem v kazenskem postopku naravnan tako, da sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga zaradi finančnih razlogov. Pričakujem, da bo v prihodnje ekonomska upravičenost preiskav, ko pričakovana korist ne bo presegala stroškov preiskave, pod drobnogledom. Iz navedenih razlogov se bo pravna ureditev tega področja prav gotovo še spreminjala.
Keywords: Zakon o kazenskem postopku, ZKP-J, digitalni dokaz, elektronski dokaz, digitalna forenzika, kazensko procesno pravo, preiskava elektronskih naprav, forenzični zaseg, informacijska tehnologija
Published in DKUM: 09.05.2011; Views: 4951; Downloads: 643
.pdf Full text (351,36 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica