| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga digitalne pismenosti pri dojemanju spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju : diplomsko delo
Erika Blekač, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se osredotočamo na vseprisotnost digitalnih medijev v izobraževalnem okolju in razvoj digitalne pismenosti kot ključne veščine za uspešno delovanje v tem okolju. V prvem delu naloge skozi teoretični pregled opredelimo ključne pojme, kot so digitalni mediji, digitalna pismenost in umetna inteligenca. V empiričnem delu proučujemo, kako socialno-demografski in socialno-ekonomski dejavniki vplivajo na stopnjo digitalne pismenosti med študenti Univerze v Mariboru, ter kako ta pismenost vpliva na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati statistične analize so pokazali, da spol in stopnja izobrazbe, uporaba osebnega računalnika in pametnega telefona ter uporaba digitalnih orodij za samostojno učenje, hobije in iskanje informacij ter reševanje težav preko spleta statistično značilno pozitivno vplivajo na digitalno pismenost, digitalna pismenost pa ne vpliva statistično značilno na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati te študije lahko prispevajo k nadaljnjim raziskavam o digitalni pismenosti ter dojemanju orodij z umetno inteligenco v izobraževanju.
Keywords: digitalni mediji, digitalna pismenost, algoritmi, umetna inteligenca, spletna orodja
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 224; Downloads: 41
.pdf Full text (2,54 MB)

2.
Stališča učiteljev do vključevanja digitalnega opismenjevanja v pouk na razredni stopnji : magistrsko delo
Anja Senekovič, 2023, master's thesis

Abstract: Razvoj tehnologije v zadnjem desetletju je močno zaznamoval tudi izobraževanje, zaradi česar je izjemno pomembno postalo digitalno opismenjevanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter podrobneje opredelili informacijsko in digitalno pismenost. Opisali smo oblike in načine vključevanja IKT in digitalnega opismenjevanja v osnovnih šolah, pojasnili njihove prednosti in pomanjkljivosti, navedli nekaj smernic za uvajanje IKT v pouk in na koncu predstavili tudi nekaj pomembnejših projektov s tega področja v izobraževanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, in zbrali podatke na vzorcu 145 učiteljev razredne stopnje v osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, ali učitelji vključujejo digitalno opismenjevanje v pouk na razredni stopnji osnovne šole, kako pogosto ter katere vsebine posredujejo učencem. Prav tako smo preverjali stališča in pričakovanja učiteljev do digitalnega opismenjevanja učencev in uporabe IKT pri pouku, in ali se učitelji opredeljujejo kot strokovno dovolj usposobljene za to področje.
Keywords: digitalna pismenost, digitalna kompetenca, digitalna tehnologija, stališča učiteljev
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 272; Downloads: 85
.pdf Full text (2,41 MB)

3.
Medijska pismenost mladih v odnosu do post digitalnega sveta : magistrsko delo
Anja Zakošek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost generacije Z v odnosu do post digitalne družbe. Gre za osebe, ki so odraščale s tehnologijo, ki je temelj post digitalne družbe. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo preučevali, ali spol in starost vplivata na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali čas, ki ga uporabnik dnevno preživi na družbenih omrežjih, vpliva na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Merili smo še, ali sovrstniki vplivajo na uporabnikovo samoocenjeno stopnjo pismenosti umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da imajo ženske višjo stopnjo zaznane medijske pismenosti v primerjavi z moškimi. Pokazalo se je tudi, da starost uporabnika vpliva na njegovo pripravljenost dojemanja tehnologije umetne inteligence. Rezultati magistrske naloge lahko služijo kot izhodišče za prihodnje raziskave in pri pripravi indikatorjev pismenosti umetne inteligence
Keywords: medijska pismenost, post digitalna družba, generacija Z, pismenost umetne inteligence.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1035; Downloads: 195
.pdf Full text (1005,26 KB)

4.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, master's thesis

Abstract: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Keywords: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1264; Downloads: 178
.pdf Full text (1,02 MB)

5.
Pripravljenost učiteljev začetnikov za učinkovito vključevanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij v poučevanje
Tadeja Senica, 2017, master's thesis

Abstract: Samo internetni dostop in osnovna raba IKT danes ne zadostujeta več, saj sodobne digitalne kompetence vključujejo tudi ustrezno poznavanje IKT, ravnanje z njimi in ustrezen odnos do njih. Dejavnika, ki poleg same IKT vplivata na uspešnost integracije IKT v izobraževanje, sta tudi izurjenost učiteljev za uporabo IKT in njihov pedagoški pogled ter mnenje o tem, kako lahko IKT pripomore k izboljšanemu poučevanju. V raziskavi smo ugotavljali, v kolikšni meri so učitelji začetniki po končanem izobraževanju pripravljeni za učinkovito uporabo IKT v poučevanju, koliko se počutijo samozavestne ob različnih situacijah, ki vključujejo delo na svetovnem spletu, in koliko so motivirani ob različnih situacijah, ki vključujejo neposredno delo z učenci v razredu ob uporabi IKT.
Keywords: IKT, digitalna kompetenca, učitelj začetnik, digitalna pismenost.
Published in DKUM: 25.08.2017; Views: 1421; Downloads: 221
.pdf Full text (1,37 MB)

6.
User-centred design for elderly patients with low digital literacy
Emilija Stojmenova Duh, Tomaž Žohar, Dejan Dinevski, 2012, original scientific article

Abstract: As a result of being familiar with the benefits of e-Health, Telekom Slovenia and the Faculty of Medicine from the University of Maribor have worked together on an e-Health project. In order to achieve a high and effective user adoption of e-Health services, a user-centred design approach was employed in the project. This paper describes how well-known conventional UCD methods could be modified to support researchers in carrying out their user studies with people having a low digital literacy.
Keywords: uporabniško-usmerjeno oblikovanje, slaba digitalna pismenost
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1015; Downloads: 43
URL Link to full text

7.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica