1. Literarno branje in razvijanje literarne zmožnosti pri književnem pouku slovenščine v digitalni dobiAlenka Žbogar, 2025, original scientific article Abstract: V prispevku proučujem, kako se literarno branje v književnem pouku slovenščine v digitalni dobi uresničuje kot stopenjsko organiziran in dialoški proces, ki prispeva k celostno razviti literarni zmožnosti. Iščem vzporednice med bralno pismenostjo in literarno zmožnostjo ter (literarnim) branjem glede na učinke, medij (tiskana, zaslonska besedila) ter razvojne posebnosti učencev. Pregledam rezultate mednarodnih raziskav bralne pismenosti PIRLS in PISA ter ugotavljam, da literarna zmožnost v slednji ni merjena. Zanimajo me vplivi digitalnega okolja na pozornost, bralno motivacijo in bralne strategije, na podlagi česar spoznam, da digitalna doba terja novo didaktiko slovenščine.
Keywords: literarno branje, digitalna doba, literarna zmožnost, bralna pismenost, razvojne posebnosti učencev, učinki literarnega branja, tiskana besedila, zaslonska besedila, književnost pri pouku slovenščine
Published in DKUM: 02.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (1,14 MB)
This document has many files! More... |
2. Dojemanje vsebin, ustvarjenih s pomočjo sistemov umetne inteligence, pri mladostnikih : diplomsko deloBlaž Kurnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje, kako mladostniki dojemajo in prepoznavajo medijske vsebine,
ustvarjene z umetno inteligenco, ter v kolikšni meri jim zaupajo. Čeprav so posamezni mladi
digitalno pismeni, pa večina še vedno ni, zato pogosto ne razumejo delovanja umetne
inteligence in so izpostavljeni neresničnim vsebinam na družbenih omrežjih. V raziskavi
izvedeni na Osnovni šoli Sveta Trojica, je sodelovalo 27 učencev 8. in 9. razreda, ki so pred
izobraževanjem reševali anketo, nato se udeležili izobraževanja na temo prepoznavanja
umetne inteligence v medijih, ki sem ga sam izvedel. Po končanem izobraževanju, v obsegu 3
šolskih ur za vsak razred, so učenci ponovno odgovarjali na anketni vprašalnik ter ocenjevali
različne medijske vsebine glede na nastanek.
Rezultati so pokazali izboljšano sposobnost prepoznavanja vsebin, ustvarjenih z UI ter
povečano kritičnost pri njihovi presoji. Diplomska naloga poudarja pomen izobraževanja kot
ključnega orodja za razvijanje digitalne pismenosti in zavestne rabe UI med mladimi, ob tem
pa opozarja tudi na potrebo po večjem vključevanju staršev in šol v ozaveščanje o prednostih
in pasteh sodobnih tehnologij.
Keywords: umetna inteligenca, digitalna pismenost, zaznavanje UI, kritično mišljenje, tehnološka ozaveščenost mladih
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,38 MB) |
3. Umetna inteligenca v osnovnošolskem izobraževanju : stališča učiteljev in starševNives Vindiš, 2025, master's thesis Abstract: V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju umetne inteligence (UI), ki je že močno zaznamovala številna področja človeškega življenja – od zdravstva in industrije do izobraževanja. V izobraževalnem kontekstu se vedno bolj uveljavljajo orodja umetne inteligence, ki spreminjajo tradicionalne učne pristope, vlogo učitelja in načine učenja učencev. Pojav generativnih orodij, kot je ChatGPT, odpira nove možnosti za personalizacijo učnega procesa, a hkrati prinaša tudi številne izzive, med drugim vprašanja etike, zasebnosti in plagiatorstva. Namen magistrskega dela je raziskati, kako učitelji in starši zaznavajo uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu, njihovo pripravljenost na uporabo UI v izobraževalnem procesu, katere prednosti in pasti opažajo ter v kolikšni meri že uporabljajo tovrstna orodja. Poudarek je na razumevanju njihovega odnosa do umetne inteligence ter na zaznavanih priložnostih in nevarnostih, ki jih ta tehnologija prinaša v šolski prostor. Poleg tega delo izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti ter vlogo šole pri njenem spodbujanju. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj umetne inteligence, njene vrste ter njena uporaba v izobraževanju, v empiričnem delu pa se osredotočamo na analizo mnenj in izkušenj anketiranih učiteljev in staršev.
Keywords: umetna inteligenca, osnovnošolsko izobraževanje, učitelji in starši, digitalna pismenost, ChatGPT
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (1,18 MB) |
4. Etičnost uporabe umetne inteligence med mladimiTiana Pufič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje etične uporabe umetne inteligence (UI) med mladimi, ki predstavljajo eno najbolj digitalno pismenih in hkrati najbolj izpostavljenih skupin sodobnega tehnološkega razvoja. Zaradi vse večje prisotnosti umetne inteligence v vsakdanjem življenju, zlasti v akademskem in poslovnem okolju, postaja vprašanje etične uporabe te tehnologije izjemno pomembno. Mladi pogosto uporabljajo umetno inteligenco pri študijskih obveznostih, pri delu in tudi v prostem času, vendar ob tem niso vedno dovolj informirani o etičnih dilemah, ki jih takšna uporaba odpira. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni temeljni pojmi umetne inteligence, njen zgodovinski razvoj, osnovne vrste ter ključni etični koncepti, s katerimi lahko vrednotimo vpliv UI na posameznika in družbo. Posebna pozornost je bila namenjena tudi obstoječim regulativnim okvirom ter vlogi umetne inteligence v akademskem in poslovnem okolju. Empirični del temelji na anketni raziskavi, izvedeni med mladimi, natančneje pripadniki generacije Z. Zbrani podatki so pokazali, da je uporaba umetne inteligence med mladimi zelo razširjena, vendar so prisotni tudi številni pomisleki, zlasti glede zasebnosti, preglednosti algoritmov in odgovornosti. Anketiranci so kot največje etične dileme izpostavili nejasnost delovanja UI, možnost zlorabe osebnih podatkov ter vpliv tehnologije na lastno avtonomijo pri učenju in delu. V zaključku so podani konkretni predlogi za bolj etično uporabo UI, med katerimi izstopajo krepitev etične in digitalne pismenosti, transparentnost delovanja sistemov, jasna pravila uporabe v akademskem okolju ter vključevanje mladih v oblikovanje prihodnjih etičnih smernic v organizacijah.
Keywords: umetna inteligenca, mladi, etičnost, digitalna pismenost, tehnologija.
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,31 MB) |
5. |
6. Spletno branje in učenje v osnovni šoli : metode in priprava učiteljev za digitalno pismenostMaja Kerneža, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Raziskava izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti med učenci razredne stopnje ter potrebo po usposabljanju učiteljev za učinkovito integracijo digitalnih tehnologij v izobraževalni proces v obliki izbranih načinov in metod dela pri pouku, ki razvijajo vsa potrebna znanja in spretnosti, ki opredeljujejo digitalno pismenega posameznika. Predstavljena je metoda recipročnega učenja s spleta, ki učitelju daje osnovo za razvijanje spretnosti digitalne pismenosti pri učencih in je učinkovita tudi na razredni stopnji šolanja. Zastavljeno je bilo izobraževanje za učitelje razredne stopnje, ki do sedaj še ni bilo sistematično opazovano in spremljano, a bi ugotovitve v obliki implikacij pomembno izboljšale izid izobraževanja ter s tem tudi rezultate prenosa znanja z učitelja na učenca. V okviru kvalitativne raziskave je bilo za uporabo omenjene metode v študijskih letih 2021/2022 in 2022/2023 usposobljenih ter sistematično spremljanih 117 študentov študijskega programa Razredni pouk, s katerimi je bil po izvedbi usposabljanja izveden nestrukturirani intervju. Odgovori vprašanih kažejo, da je v raziskavi predstavljen pristop učinkovit tako pri spodbujanju spretnosti digitalne pismenosti učiteljev, torej med udeleženci izobraževanja samimi, kot tudi pri usposabljanju sodelujočih za poučevanje spretnosti digitalne pismenosti. Rezultati kažejo pomen praktičnega usposabljanja, ki učiteljem omogoča neposredno aplikacijo teoretičnega znanja v prakso ter izpostavlja vlogo samorefleksije in mentorstva kot ključnih komponent v procesu profesionalnega razvoja. Predlagamo nadaljnje raziskave za identifikacijo in optimizacijo izobraževalnih strategij, ki bi bile najučinkovitejše pri razvoju digitalne pismenosti, s ciljem pripraviti učence na uspešno delovanje v digitalnem okolju, s čimer prispevamo k boljšemu razumevanju kompleksnosti poučevanja in učenja digitalne pismenosti ter nakazujemo potrebo po celostnem pristopu k usposabljanju učiteljev na tem področju.This research underscores the importance of developing digital literacy among primary-level students and the need for training educators to effectively integrate digital technologies into the educational process. It highlights selected modes and methods that foster the knowledge and skills essential for a digitally literate individual. The study introduces a method of reciprocal web-based learning, which provides a foundation for educators to develop digital literacy skills in students and has proven effective at the primary education level. The research proposes an educational program for primary-level teachers, which has not yet been systematically observed and monitored. The findings suggest that this program could significantly enhance educational outcomes and knowledge transfer from teacher to student. In this qualitative study, 117 students from the Elementary Education program were trained and systematically monitored during the academic years 2021/2022 and 2022/2023, followed by unstructured interviews post-training. Survey responses indicate that the approach presented is effective in promoting digital literacy skills among educators and in preparing them to teach these skills to their students. The results emphasize the value of practical training that allows educators to apply theoretical knowledge in practice and highlight the importance of self-reflection and mentorship as key components of professional development. The study recommends further research to identify and optimize the most effective educational strategies for developing digital literacy. This research aims to prepare students for successful engagement in a digital environment and contributes to a deeper understanding of the complexities of teaching and learning digital literacy. It also indicates the need for a comprehensive approach to teacher training in this area.
Keywords: branje na spletu, digitalna pismenost, metoda recipročnega učenja s spleta, učenje na spletu, usposabljanje učiteljev
Published in DKUM: 16.12.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (292,12 KB)
This document has many files! More... |
7. Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacijaPolonca Legvart, 2024, doctoral dissertation Abstract: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja.
Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje.
Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije.
Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost.
Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Keywords: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 79
Full text (12,24 MB) |
8. Digitalna medijska pismenost gluhih in naglušnih oseb v SlovenijiLaura Horvat, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Keywords: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 44
Full text (960,82 KB) |
9. Digitalna pismenost mladih in njihove navade uporabe družbenih medijev : diplomsko deloKristijan Bunevski, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje preplet med digitalno pismenostjo in navadami mladih pri uporabi družbenih medijev. S pomočjo pridobljenih anketnih podatkov in analize diplomsko delo zagotavlja vpogled v vedenje mladih v digitalnem okolju in prispeva h globljemu razumevanju vloge digitalne pismenosti pri oblikovanju interakcij mladih posameznikov na platformah družbenih medijev. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede merjenja stopnje digitalne pismenosti med mladimi, kako pogosto mladi uporabljajo določene platforme družbenih medijev, katere vrste vsebin spremljajo in katere od teh platform ocenjujejo kot najbolj zaupanja vredne.
Keywords: digitalna pismenost, družbeni mediji, navade mladih
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 93
Full text (3,41 MB) |
10. Teaching for an Inclusive, Technologically Competent and Sustainable Society : Book of Abstracts2024, other monographs and other completed works Abstract: This conference proceeding, titled "Rethinking Childhood III – Teaching for an Inclusive, Technologically Competent, and Towards Sustainability Oriented Society," encapsulates 39 research contributions that collectively aim to advance educational practices. The studies presented address a variety of themes including inclusive education, the integration of technology in teaching, and promoting sustainability through educational initiatives. The research spans diverse methodologies and educational levels, from preschool to higher education, highlighting innovative approaches to curriculum development, digital literacy, and competency-based learning. Key findings demonstrate the importance of fostering an inclusive environment, utilizing digital tools effectively, and encouraging sustainable practices within educational settings. This compilation of contributions provides valuable insights for educators, policymakers, and researchers dedicated to evolving educational frameworks to meet the demands of a modern, interconnected, and sustainable society.
Keywords: digitalna pismenost, pedagoške inovacije, okoljsko izobraževanje, enakost v izobraževanju, izobraževalna politika, učne tehnologije, profesionalni razvoj strokovnih delavcev, oblikovanje kurikula, vključenost otrok in mladine
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 63
Full text (5,94 MB)
This document has many files! More... |
