| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem času
Mateja Topolovec, 2024, master's thesis

Abstract: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene. Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture. V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Keywords: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 102; Downloads: 145
.pdf Full text (2,24 MB)

2.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Abstract: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Keywords: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 1703; Downloads: 158
URL Link to file

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica