| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pametna knjižnica
Špela Šuškovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Keywords: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 236; Downloads: 17
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
Medijska pismenost mladih v odnosu do post digitalnega sveta : magistrsko delo
Anja Zakošek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost generacije Z v odnosu do post digitalne družbe. Gre za osebe, ki so odraščale s tehnologijo, ki je temelj post digitalne družbe. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo preučevali, ali spol in starost vplivata na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali čas, ki ga uporabnik dnevno preživi na družbenih omrežjih, vpliva na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Merili smo še, ali sovrstniki vplivajo na uporabnikovo samoocenjeno stopnjo pismenosti umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da imajo ženske višjo stopnjo zaznane medijske pismenosti v primerjavi z moškimi. Pokazalo se je tudi, da starost uporabnika vpliva na njegovo pripravljenost dojemanja tehnologije umetne inteligence. Rezultati magistrske naloge lahko služijo kot izhodišče za prihodnje raziskave in pri pripravi indikatorjev pismenosti umetne inteligence
Keywords: medijska pismenost, post digitalna družba, generacija Z, pismenost umetne inteligence.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1039; Downloads: 199
.pdf Full text (1005,26 KB)

3.
Vrednotenje modela in delovanja nacionalne digitalne koalicije: primer Republike Slovenije
Ana Pleško, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu raziskujemo model in delovanje Slovenske digitalne koalicije (SDK) ter različne poglede deležnikov, ki so vanjo vključeni. V uvodnem delu opišemo strateške dokumente na področju vloge in razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in informacijske družbe. Na podlagi obstoječih dokumentov in empiričnih podatkov, pridobljenih prek strukturiranih intervjujev, ter po analizi prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivov s strani različnih deležnikov ocenimo model in delovanje SDK, v okviru raziskovalnega dela pa je izvedena tudi primerjalna analiza nacionalnih digitalnih koalicij držav članic Evropske unije. Rezultati so pokazali, da je model SDK vzpostavljen po smernicah Evropske komisije, delovanje vzpostavljene SDK pa še ni optimalno in ne izkorišča vseh potencialov delovanja.
Keywords: nacionalna digitalna koalicija, informacijska družba, Digitalna Slovenija 2020
Published in DKUM: 10.07.2018; Views: 1199; Downloads: 82
.pdf Full text (1,31 MB)

4.
Digitalna transformacija in informatizacija poslovanja podjetij
Andreja Horvat, 2017, master's thesis

Abstract: Čas v katerem živimo, smo iz dneva v dan bolj priča hitrim in konstantnim spremembam tako v okolju samem kjer se podjetje nahaja, kot tudi v samem podjetju. Nenehne spremembe so vse bolj pogosto in nepredvidljive, odgovor in ukrepanje na njih pa nujno potrebne. Zaradi vse večje konkurenčnosti podjetij, potrebi po pospešitvi pretoka podatkov in informacij, zmogljivejši informacijski tehnologiji in novim znanjem kadrov, postavljajo pred podjetja zahteve po ustreznejšem upravljanju in prilagajanju le teh. Če bodo podjetja želela preživeti in postati še bolj vplivnejša, konkurenčnejša bodo morala izboljšati pristop do pridobivanja in posredovanja podatkov na najširšem možnem smislu. Tako je eden od odgovorov oziroma rešitev na naštete spremembe prav digitalna transformacija in informatizacija podjetij, ki ne omogoča le reševanje zgoraj naštetih izzivov, ampak lahko podjetju daje moč za uspeh in preboj v digitalni ekonomiji. Vodstva podjetij skupaj z vsemi zaposlenimi je potrebno izobraževati o potrebah in učinkih digitalizacije in informatizacije, saj se bodo gospodarski subjekti le tako množično in številčnejše odločali za digitalizacijo procesov, saj je le ta ključnega pomena za razvoj industrije v prihodnje. Digitalno transformacijo in informatizacijo poslovanja lahko vidimo kot novo poslovno priložnost, ki jo običajno omogoča tehnologija in tehnološke inovacije, te pa sprožajo in spodbujajo poslovne inovacije, inovacije poslovnih procesov in modelov ter organizacije in sodelovanja. Vse tiste, ki se ne bodo znali prilagoditi in bodo samo gledali in čakali, kdo bo z neko svojo idejo prišel na trg, verjetno ne bodo preživeli. Iz vseh teh dejstev lahko povzamemo, da je digitalizacija in informatizacija očitno nuja, ki se ji ne moremo izogniti, je priložnost za podjetja z odprtimi pogledi in miselnostjo čez mejo.
Keywords: Informacijska družba, digitalna transformacija, informatizacija poslovanja, koncept SAP in Microsoft.
Published in DKUM: 23.10.2017; Views: 2519; Downloads: 606
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
Uresničevanje kompetenc pri pouku družbe (s poudarkom na digitalni kompetenci)
Mateja Modrej, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil proučiti uresničevanje kompetenc pri pouku družbe. V teoretičnem delu so predstavljeni poklic učitelja razrednega pouka, predmet družba, načela in cilji osnovne šole, kompetence učiteljev in digitalna kompetenca. V drugem, empiričnem delu, so prikazani rezultati empirične raziskave, ki je temeljila na 170 učiteljih 4. in 5. razreda, ki so v šolskem letu 2015/2016 poučevali predmet družba po slovenskih osnovnih šolah. Namen je bil spoznati kompetence učiteljev, njihovo razvitost in ovire pri razvoju, uporabo IKT in e-gradiv ter kje in v kolikšni meri so se le-ti naučili uporabljati IKT-medije. Ugotovili smo, da učitelji radi poučujejo predmet družba, da so med kompetencami pri njih najbolj razvite splošne kompetence, da se večina učiteljev dovolj aktivno vključuje v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc in da jih pri tem v večini nič ne ovira. Učitelji IKT uporabljajo pri večini ur pouka, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi, njihove uporabe se največ naučijo pri neposrednem delu v praksi. E-gradiva najpogosteje pridobivajo na internetu in jih največ uporabljajo pri vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru.
Keywords: Osnovna šola, predmet družba, kompetence, digitalna kompetenca, učitelj
Published in DKUM: 14.12.2016; Views: 1463; Downloads: 207
.pdf Full text (2,53 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica