Search the digital library catalog

Abstract: Digitalizacija in avtomatizacija prinašata pomembne spremembe tudi v železniškem prometu, kjer vplivata na organizacijo dela in učinkovitost sistema. Diplomsko delo se osredotoča na primer železniške postaje Pragersko, ki je bila v zadnjih letih celovito modernizirana. Diplomsko delo raziskuje vpliv sprememb pri uvajanju sodobnih informacijskih sistemov ILTIS, GSM-R, SCADE, PIS in ETCS na delo prometnika oziroma progovnega prometnika ter na organizacijo vodenja prometa. Pri tem so bili uporabljeni opisna, primerjalna in analitična metoda, študija primera ter polstrukturirani intervju z zaposlenimi. Rezultati kažejo, da je digitalizacija povečala pretočnost prog in učinkovitost dela glede na prejšnje stanje, obenem pa združila naloge več prometnikov v eno delovno mesto progovnega prometnika. To pomeni večjo odgovornost, večjo psihično obremenitev in potrebo po višji ravni strokovnega znanja. Kljub avtomatizaciji ostaja človeški dejavnik ključen za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti železniškega prometa.
Keywords: železniški promet, digitalizacija, avtomatizacija, transformacija
Published in DKUM: 08.01.2026; Views: 0; Downloads: 9
Full text (4,70 MB)

Abstract: V zaključnem delu je obravnavana problematika energetske učinkovitosti v energetsko intenzivni industriji, s poudarkom na hladni valjarni B3 podjetja Impol. V okviru raziskave so bili analizirani glavni porabniki električne energije, kot so pogoni valjev, hidravlični agregati, ventilacijski sistemi in pomožni mehanizmi, ki pomembno vplivajo na skupno porabo. Posebna pozornost je bila namenjena obdobjem nedejavnosti, ko določeni porabniki ostajajo vključeni kljub mirovanju proizvodnega procesa, kar vodi do nepotrebne rabe energije in povečane obrabe opreme. Na podlagi analiz je bila razvita idejna zasnova posebnega obratovalnega režima »malica«, ki omogoča avtomatski izklop izbranih porabnikov v času kratkotrajnih prekinitev procesa. Rešitev temelji na dopolnitvi obstoječega krmilnega sistema in vključuje programsko kodo za avtomatiziran nadzor stanj porabnikov. Testiranje je pokazalo, da režim omogoča merljive prihranke električne energije in stroškov, brez negativnega vpliva na zanesljivost proizvodnje. Diplomsko delo neposredno prispeva k praksi v podjetju, saj ponuja konkretno rešitev, ki jo je mogoče z minimalnimi prilagoditvami razširiti tudi na druge valjarne v obratu. Poleg tega predstavlja izhodišče za nadaljnje izboljšave, kot so širša digitalizacija proizvodnih linij, vključitev IoT rešitev in napredne analitike, kar bi omogočilo optimizacijo porabe energije na ravni celotnega podjetja. Poleg praktične vrednosti ima delo tudi širši pomen za trajnostno poslovanje, saj vsak prihranek energije pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo skladnost s cilji Evropske unije glede podnebne nevtralnosti. Naloga dokazuje, da je energetsko učinkovitost mogoče izboljšati ne le z velikimi investicijami, temveč tudi z manjšimi, a premišljeno načrtovanimi ukrepi, ki združujejo tehnično inovativnost in odgovorno ravnanje do okolja.
Keywords: energetska učinkovitost, avtomatizacija, industrijska poraba električne energije, valjarna B3, Impol d.d., režim malica, krmilni sistemi, PLC, hidravlični agregati, ventilacijski sistemi, trajnostno poslovanje, digitalizacija proizvodnje, IoT, energetski menedžment, zmanjšanje emisij CO₂
Published in DKUM: 23.12.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (8,32 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava generacijske razlike v zaznavanju, sprejemanju in uporabi umetne inteligence med podjetniki v Sloveniji ter primerjalno analizira zaznane koristi, tveganja, priložnosti in ovire njenega uvajanja. V ospredju je podjetništvo mladih, pri čemer so analizirane značilnosti, motivacija, priložnosti in ovire za mlade, ki jih spremljajo pri uvajanju novih tehnologij v poslovne modele. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti podjetništva mladih, procesi digitalizacije ter vloga umetne inteligence kot orodja za optimizacijo procesov, personalizacijo storitev, podporo pri odločanju in razvoj inovativnih poslovnih modelov. Empirični del temelji na primerjalni analizi zaznav pozitivnih učinkov umetne inteligence (povečanje produktivnosti, inovativnosti, poslovne rasti in izboljšanje uporabniške izkušnje) ter negativnih učinkov (stroški implementacije, varnostni in etični pomisleki, odpor zaposlenih in strank). Primerjalno analizo smo izvedli med mlajšimi (18–34 let) in starejšimi (34+ let) podjetniki, pri čemer smo s statističnimi preizkusi ocenili razlike v percepciji pozitivnih in negativnih učinkov ter v pripravljenosti za uvajanje umetne inteligence v poslovne procese. Rezultati analize so pokazali, da mlajši podjetniki statistično značilno pogosteje zaznavajo pozitivne učinke in so bolj optimistični glede prihodnje vloge umetne inteligence, medtem ko med generacijami ni bilo razlik pri zaznavanju negativnih učinkov, kar kaže na univerzalnost teh pomislekov. Analiza velikosti učinka je potrdila, da imajo ugotovljene razlike praktični pomen, zlasti pri prihodnjih pričakovanjih glede dolgoročnega potenciala umetne inteligence. Sklepi naloge opozarjajo na potrebo po oblikovanju prilagojenih podpornih politik in programov, ki bodo mladim podjetnikom olajšali sprejemanje in uporabo umetne inteligence, hkrati pa zmanjšali tveganja in digitalne neenakosti med podjetniki različnih generacij.
Keywords: podjetništvo mladih, umetna inteligenca, generacijske razlike, digitalna transformacija, digitalizacija, percepcija in sprejemanje umetne inteligence, podporne politike in programi, Slovenija.
Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 46
Full text (1,68 MB)

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo pametne turistične destinacije, pri čemer je poudarek na dveh lokacijah, Tokiu in Dubaju. Ko je govora o pametnih destinacijah, imamo v mislih destinacije, ki vključujejo napredno tehnologijo in umetno inteligenco pri turističnih storitvah. V diplomskem delu poskušamo ugotoviti, ali lahko tovrstna tehnologija v celoti nadomesti človeka – turističnega vodnika, in ugotovimo, da zaenkrat ni nadomestek zanj, ampak predstavlja samo njegov pripomoček . Človek za pristno turistično izkušnjo ostaja nezamenljiv. Vsekakor pa ta tehnologija izboljša izkušnjo turistov.
Keywords: umetna inteligenca, turizem, turistične destinacije, digitalizacija, tehnologija
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,06 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava razvoj aplikacije za upravljanje terminov v okolju Microsoft Power Apps, namenjene digitalizaciji internih rezervacijskih procesov znotraj organizacije. V uvodu je opredeljen problem ročnega upravljanja terminov, ki pogosto povzroča neučinkovitosti in napake. Cilj naloge je bil zasnovati nizkokodno rešitev, s katero se upravljanje izobraževanj, prijav ter obveščanja zaposlenih poenostavi in izboljša. Dodana vrednost razvite aplikacije je v hitrejšem izvajanju prijavnih procesov ter v podpori nadaljnji digitalizaciji organizacijskih procesov. Zaključki naloge izpostavljajo, da nizkokodni razvoj predstavlja ustrezno metodologijo za razvoj poslovnih rešitev, ki ne zahtevajo poglobljenega programerskega znanja in zagotavljajo visoko stopnjo prilagodljivosti in avtomatizacije.
Keywords: upravljanje terminov, nizkokodni razvoj, digitalizacija, Microsoft Power Apps, Microsoft Power Platform
Published in DKUM: 21.10.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,84 MB)