1. Odstranjevanje težkih kovin iz trdne frakcije digestata aktivnega blata s pomočjo magnetnih nanodelcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNoemi Sep, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil odstraniti oziroma zmanjšati koncentracijo težkih kovin, kot so Zn, Cu, Ni in Cd iz trdne frakcije digestata aktivnega blata po anaerobni digestiji, da bi omogočili njegovo uporabo v kmetijstvu. V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali maghemitne nanodelce s ko-precipitacijo železovih Fe2+ in Fe3+ ionov, jih prevlekli s približno 3 nm debelo plastjo amorfnega SiO2 ter jih nadaljnje funkcionalizirali z derivatom GOPTS-bPEI, ki je v svoji strukturi bogat z aminskimi skupinami, znanimi kot kelatorji kovin. Aminske skupine smo uporabili za kelacijo kovin in posledično omogočili njihovo odstranitev. Po končani sintezi smo izvedli površinsko ATR-FTIR spektroskopijo in uspešno dokazali prisotnost želenih funkcionalnih skupin v nanodelcih.
V diplomskem delu smo združili dve metodi za odstranjevanje težkih kovin iz trdnih materialov in jih uporabili na primeru digestata aktivnega blata. Združili smo kemijsko izluževanje s kislinami ter adsorpcijo kovin na modificirane magnetne nanodelce. Z združitvijo teh metod smo želeli povečati učinkovitost odstranitve težkih kovin. Pred adsorpcijo smo vzorce trdne frakcije digestata izpostavili kislinam. Najprej smo primerjali učinkovitost ekstrakcije glede na vrsto kisline, pri čemer smo uporabljali 0,2 M citronsko kislino in 0,2 M oksalno kislino, zraven tega smo preučevali še učinkovitost ekstrakcije glede na kontaktni čas. Za primerjavo smo izvedli tudi poskuse z digestati, pri katerih smo kovine ekstrahirali le z vodo. V drugem delu smo na pridobljenih ekstraktih izvedli poskuse adsorpcije kovin s sintetiziranimi modificiranimi magnetnimi nanodelci in tako preučili vpliv pH vrednosti ter vpliv mase nanodelcev na učinkovitost adsorpcije težkih kovin. Izračunali smo adsorpcijske kapacitete za posamezne kovine ter določili celokupno adsorpcijsko kapaciteto nanodelcev pri posameznem vzorcu. Koncentracije težkih kovin smo določili z atomsko adsorpcijsko spektroskopijo (AAS).
Ugotovili smo, da se je iz testiranih vzorcev ob uporabi citronske kisline izlužilo največ cinka (dosegli smo kar 97,6 % učinkovitost), najmanj pa se ekstrahira bakra. Primerjava učinkovitosti ekstrakcije je pokazala, da je citronska kislina primernejša za izluževanje cinka, niklja in kadmija, oksalna kislina pa je primernejša v primeru bakra. Rezultati odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci so pokazali, da so nanodelci najučinkovitejši pri odstranjevanju niklja. Najvišjo adsorpcijsko kapaciteto smo dosegli v primeru cinku (24,0 mg/g). Najvišja celokupna adsorpcijska kapaciteta, ki smo jo dosegli, je bila 27,42 mg/g. Keywords: odstranjevanje težkih kovin, digestat aktivnega blata, izluževanje kovin s kislino, adsorpcija, magnetni nanodelci Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1234; Downloads: 104
Full text (1,69 MB) |
2. Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeKaja Smodiš, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh.
V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat.
Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu. Keywords: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1031; Downloads: 96
Full text (1,99 MB) |
3. Določitev merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi : magistrsko deloTina Novak, 2019, master's thesis Abstract: Anaerobna digestija (AD) je biološki proces, ki preoblikuje začetni substrat (ingestat) v želeni produkt (bioplin) in v trdni tekoči stranski produkt (digestat oziroma pregnito blato). Je široko uporabljena in fleksibilna tehnologija. Zaradi njene fleksibilnosti so za surovino pri postopku primerne različne vrste organskih snovi. Za surovino lahko zato uporabimo organske komunalne odpadke, blato pri čiščenju odpadnih voda, odpadke iz živilskopredelovalne industrije in kmetijske odpadke, kot so gnoj in ostanki rastlin. Digestat z bioplinom predstavlja končne izdelke anaerobne digestije (AD). Digestat je snov, bogata s hranili in se lahko uporablja kot gnojilo. Digestat ni kompost, čeprav ima nekaj podobnih značilnosti, razlika med njima je ta, da kompost proizvajajo aerobni mikroorganizmi, kar pomeni, da je za proces potreben kisik. Z uporabo digestata, namesto sintetičnih gnojil, ki so pridobljena iz zemeljskega plina, lahko prihranimo energijo, zmanjšamo porabo fosilnih goriv in ogljični odtis. V digestatu so vedno prisotni dušik, fosfor in kalij, teh pa v bioplinu ne najdemo. Glavna pomanjkljivost digestata je, da je mešanica hranil vedno vnaprej določena in je ni mogoče spremeniti.
Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnost težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi v digestatu ter njihove merilne negotovosti.
Merilna negotovost pomeni dvom v meritve, ki so bile izvedene. Je parameter, ki označuje območje razpršenih vrednosti in jih je mogoče smiselno pripisati merjeni veličini. V območju razpršenosti se nahaja prava vrednost rezultata.
V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti anaerobne digestije in digestata ter merilne negotovosti. V eksperimentalnem delu pa so prikazane metode in rezultati določevanja merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti naših parametrov. Keywords: Anaerobna digestija, digestat, merilna negotovost Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1269; Downloads: 198
Full text (2,91 MB) |
4. Analiza tekočega digestata iz bioplinarne : diplomsko deloUroš Bagari, 2019, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomske naloge sem izvedel primerjavo dveh bioplinarn (bioplinarna Nemščak in bioplinarna Jezera), analiziral energetsko učinkovitost bioplinarn ter kemijske in okoljske parametre tekočega digestata.
V tekočem digestatu sem določil vsebnost nitratnih ionov NO3-, amonijevih ionov NH4+, skupnega dušika TN, skupnega organskega ogljika TOC ter analiziral sušine s pomočjo inkubatorja. Rezultati se lahko uporabijo za regulacijo procesa, saj so primerljivi z rezultati akreditiranega laboratorija.
Rezultati potrjujejo, da digestata spadata v 1. kakovostni razred, sta skladna z uredbo in primerna za izvoz na kmetijsko obdelovalne površine kot nadomestek umetnim gnojilom. Keywords: bioplinarna, kogeneracija, bioplin, Panvita, digestat Published in DKUM: 20.09.2019; Views: 1547; Downloads: 240
Full text (2,27 MB) |
5. Določanje makrohranil v različnih digestatih in umetnih gnojilihPetra Gorenc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Glavna produkta anaerobne razgradnje sta bioplin in presnovljen digestat, ki je bogat z makro in mikrohranili. Presnovljena biomasa je znana kot odlično gnojilo in je bolj homogena in bogata s hranili kot svež živalski gnoj. Možna je uporaba različnih surovin za izboljšanje učinkovitosti proizvajanja bioplina in večje vsebnosti hranil v presnovljeni biomasi.
Raziskali smo kako substrati z različnimi vrstami dodanih snovi povečajo nastanek bioplina in obogatijo presnovljeno biomaso z dušikom, fosforjem in kalijem. Uporabljeni vzorci za analize so bili sestavljeni iz mešanice gnoja in inokuluma oz. iz mešanice gnoja, inokuluma ter dodanih različnih substratov (hranljivih surovin) kot so alge, odpadno olje, ostanki hrane, jedilni škrob in koruzna silaža. Med procesom anaerobne digestije smo spremljali volumen nastalega bioplina in vrednost pH digestata, s kivetnimi testi smo presnovljenemu digestatu merili vsebnost dušika in fosforja ter z atomsko emisijsko spektrometrijo določevali vsebnost kalija. Vsebnosti makrohranil (NPK) smo analizirali tudi v tekočih in trdnih umetnih gnojilih z znano sestavo ter primerjali dobljene vrednosti.
Rezultati so pokazali, da so dodatki različnih hranljivih surovin povečali proizvodnjo bioplina glede na vzorce brez dodane hranljive snovi. Kot najboljša surovina se je izkazalo odpadno olje, sledijo mu koruzna silaža, jedilni škrob, ter ostanki hrane. Najmanj bioplina so proizvedle alge. Vrednost pH je celoten čas procesa ostajala v območju optimalnega intervala za metanogene bakterije. Rezultati analize NPK so pokazali, da je uporaba različnih surovin izboljšala vsebnost makrohranil. Najvišje vsebnosti kalija in dušika smo izmerili v vzorcih z dodanimi ostanki hrane in škrobom, najvišje vsebnosti fosforja pa pri vzorcih z dodanimi algami. Keywords: Anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, presnovljen digestat, NPK analiza Published in DKUM: 21.08.2018; Views: 1346; Downloads: 439
Full text (6,08 MB) |
6. Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruzeNataša Šalamun, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1). Keywords: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat Published in DKUM: 20.04.2018; Views: 2208; Downloads: 128
Full text (1,44 MB) |
7. IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI VAKUUMSKEGA UPARJANJA TEKOČE FRAKCIJE DIGESTATATajda Simonič, 2017, master's thesis Abstract: Cilj magistrskega dela je bil raziskati možnost zmanjšanja hidravlične obremenitve bioplinske naprave s tekočim digestatom v zimskih mesecih s tehniko dvostopenjskega vakuumskega uparjanja. V prvi stopnji je bil cilj iz digestata v čim večji meri odstraniti vodno raztopino amonijevih ionov (NH4+) in slednjo nevtralizirati z žveplovo(VI) kislino (H2SO4). Amonijev sulfat ((NH4)2SO4), označen tudi kot AS, ki nastane kot produkt nevtralizacije, je anorganska sol, ki je uporabna kot umetno gnojilo. Ker je vsebnost amonijevih ionov v (NH4)2SO4 nizka in volumen raztopine velik, so stroški transporta visoki. Zato je bila potrebna tudi druga stopnja uparjanja, s katero smo zmanjšali volumen vode in sol koncentrirali do sprejemljive meje, določene z masnim deležem AS, to je, 35 %. S spreminjanjem parametrov (temperature, tlaka, vrednosti pH) smo si prizadevali najti najboljše pogoje uparjanja in v skladu z zakonodajo določiti, ali se lahko AS uspešno uporabi kot gnojilo. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali masne in energijske bilance vakuumskega uparjanja.
Med karakterizacijo digestata, vzorčenega v različnih časovnih obdobjih, je bilo ugotovljeno, da fizikalne in kemijske vrednosti nihajo, predvsem vsebnost amonijaka. S tem smo potrdili visoko odvisnost digestata od pogojev fermentacije. Med prvo stopnjo uparjanja, ki je potekala pri 40 °C, vrednosti pH digestata nismo spreminjali, saj je ta znašala 7, kar pomeni, da se je ves amonijak nahajal v hlapni obliki in je med med uparjanjem prehajal v kondenzat. Ugotovili smo tudi odvisnost stopnje uparjanja od koncentracije topljenca, to je, amonijaka. Ta je višja pri nižji koncentraciji topljenca. Po nevtralizaciji kondenzata prve stopnje je delež AS znašal 0,61 %. Med drugo stopnjo uparjanja smo želeno mejo AS v koncentratu, to je 35,62 %, dosegli pri 40 °C in vrednosti pH 5. Delež AS v kondenzatu je znašal 0,12 %.
Na osnovi laboratorijskih poskusov smo ugotovili, da je delež digestata, ki po prvi stopnji uparjanja prehaja v koncentrat, 24 %, in delež, ki prehaja v kondenzat, enak 76 %. Po drugi stopnji uparjanja je delež, ki preide v koncentrat, enak 8 %, in delež, ki preide v kondenzat, enak 92 %. Keywords: digestat, tekoča frakcija, vakuumsko uparjanje, umetno gnojilo Published in DKUM: 09.03.2018; Views: 1560; Downloads: 151
Full text (2,22 MB) |
8. ŠTUDIJA MOŽNOSTI ODSTRANJEVANJA KOVIN IZ MULJA Z NANODELCITajda Simonič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bilo odstraniti težke kovine iz mulja z adsorpcijo le-teh na maghemitne nanostrukture, primerjati učinkovitost odstranjevanja med dvodimenzionalnim maghemitom in enodimenzionalnim maghemitom ter maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami. Rezultati infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo so pokazali, da smo uspešno sintetizirali dvodimenzionalne maghemitne nanostrukture s topotaktično transformacijo med dehidroksilacijo prekurzorja lepidokrokita γ-FeO(OH). Opravili smo tudi rentgensko praškovno difrakcijo in z dobljenim difraktogramom potrdili, da se struktura enodimenzionalnega maghemita ni spremenila. Zaradi slabe magnetne separacije maghemitnih nanostrutkur iz blata regeneracija in ponovna uporaba ni bila mogoča.
Rezultati odstranjevanja kovin po opravljenih adsorpcijskih eksperimentih z dvo- in enodimenzionalnim maghemitom, pridobljeni z rentgensko fluorescenčno spektrofotometrijo, niso kazali zadovoljivega zmanjšanja koncentracije težkih kovin v mulju. Zaključimo lahko, da maghemitni nanodelci za odstranjevanje kovin iz mulja niso primerni. Najboljše rezultate smo dosegli pri obdelavi mulja z 8,5 % vsebnostjo suhe snovi z maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami, kjer je učinkovitost znašala 26,4 % za železo, 46,8 % za cink in 51,1 % za baker. Keywords: težke kovine, adsorpcija, mulj, digestat, maghemit, nanodelci Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 2540; Downloads: 187
Full text (2,38 MB) |