| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RABA NAREČIJ MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Janja Kitak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Učenci pridejo v osnovno šolo z znanjem pogovorne ali narečne zvrsti jezika, knjižnega jezika pa se morajo v šoli šele naučiti. Učitelj učencev ne sme zastrašiti s svojim učnim ravnanjem. V njih ne sme vzbujati vtisa, da je njihovo dotedanje znanje neuporabno in da se morajo vsega naučiti v šoli. H knjižnemu jeziku mora preiti tako, da v nižjih razredih dopušča tudi narečje kot sredstvo sporazumevanja. Zelo pomembno je, da učitelj upošteva didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Narečje svojih učencev mora zato dobro poznati in ga spoštovati. Sprejemati mora jezikovne različice svojih učencev, do njih mora biti strpen, vendar jih mora opozarjati na druge možne različice. Učence mora postopoma navaditi na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja. Narečja so zastopana tudi v učnem načrtu za slovenščino za osnovnošolsko izobraževanje. V ciljih se narečje pojavlja kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, učenec loči med knjižnim in neknjižnim jezikom in se hkrati zaveda, v kakšnih okoliščinah je raba prvega ali drugega ustreznejša. Učenec spoznava narečje tudi kot socialno zvrst. V učnem načrtu je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Raba narečij med učenci zadnjega triletja osnovne šole je raziskana na Osnovni šoli Destrnik, kjer se govori prleško narečje, in na Osnovni šoli Sveta Trojica, kjer je v rabi slovenskogoriško narečje. Obe narečji sta v diplomskem delu tudi obravnavani.
Keywords: raba narečij, didaktika slovenskega jezika, slovenska narečja
Published: 08.07.2009; Views: 2395; Downloads: 248
.pdf Full text (2,05 MB)

2.
VIDEOIGRE KOT DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI
Aleš Čeh, 2016, master's thesis

Abstract: Videoigre so trenutno najpomembnejši medij v zabavni industriji 21. stoletja. Njihova pot je bila tlakovana s številni težavami in neprilikami, zlasti v splošni družbeni recepciji, saj jih je strokovna in splošna javnost dolgo časa (in jih ponekod še) obravnavala kot nekoristne, občasno celo škodljive. Slednje seveda ni absolutno res, ni pa tudi popolnoma ovrgljivo. Videoigre so prav tako kot drugi mediji izjemno širok pojem, med njimi najdemo tako estetsko izjemno dovršene umetniške naslove, najdemo pa tudi take, ki so moralno dejansko na meji spornosti, saj prinašajo nesmiselno nasilje in ponižujoče oblike spolnosti ter seksizma. V 21. stoletju smo pričeli prevzemati tudi nove načine učenja, ki jih prinašajo spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema in novosti, ki jih s sabo nosi sodobna didaktika kot znanstvena disciplina. Tradicionalni frontalni pouk se zdi zapostavljen, večkrat celo negativno obravnavan, v osredje pa se vedno bolj postavlja eksperimentalne učne metode, med njimi tudi učenje z videoigrami, ki je v tujini ponekod že ustaljena praksa. V magistrskem delu se ukvarjamo z videoigrami kot didaktičnim pripomočkom pri pouku slovenskega jezika in književnosti. Ker so ponekod še zmerom izrazito negativno obravnavane, smo pridodali teoretičen del, ki se ukvarja zlasti s teorijo videoiger (slednje so v tekstu sinonimno imenovane kot igre), njihovo javno podobo in koristnostjo pri motiviranju ter poučevanju. Preučili smo izbrane posamezne adaptacije priznanih del v videoigre (Božanska komedija, Bartolov Alamut, določene pravljice) in tematsko ter motivno sorodna dela, ki jih lahko uporabimo za razširjanje klasično podane snovi (kakor zaznavamo v primeru romana To noč sem jo videl in videoigre Valiant Hearts). Ukvarjamo se tudi z didaktičnimi igrami, namenjenimi učenju jezika in njihovi prihodnosti v slovenskih aplikacijah/igrah, ki bi lahko služila za promoviranje slovanskih jezikov in spodbujanje učenja slovenščine kot tujega jezika, zato bi bilo smiselno načrte za takšno aplikacijo/igro umestiti tudi v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko po letu 2018. Zavedamo se vseh omejitev, ki bi jih tovrstno eksperimentalno poučevanje prineslo, zlasti problemov s finančnega vidika, vseeno pa poučevanje s pomočjo videoiger vidimo kot izjemno sofisticirano in spodbudno obliko pouka v prihodnosti slovenskega vzgojno-izobraževalnega procesa.
Keywords: videoigre, teorija iger, didaktični pripomoček, didaktika slovenskega jezika, didaktika književnosti
Published: 18.11.2016; Views: 766; Downloads: 101
.pdf Full text (1,01 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica