| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vključenost družbenih vidikov trajnosti v učna načrta za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji v Sloveniji
Petra Banfi, Karmen Kolnik, 2013, original scientific article

Abstract: Analize učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika zastopanosti učnih ciljev in vsebin družbene trajnosti ter načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je kot s Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport pokaže ustrezno zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti ter njihovo relativno uravnoteženo število v primerjavi z številom učnih ciljev okoljske in ekonomske trajnosti. Vendar pa so le-ti pogosto vsebinsko preozki glede na opredelitve družbene trajnost ter tudi, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato je bil izdelan dopolnilni nabor učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti.
Keywords: didaktika geografije, geografija, osnovna šola, gimnazija, trajnostni razvoj, družbeni vidiki
Published in DKUM: 10.04.2018; Views: 888; Downloads: 123
.pdf Full text (134,73 KB)
This document has many files! More...

2.
Delo z učenci s posebnimi potrebami : mnenja in izkušnje učiteljev geografije
Tatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik, 2016, original scientific article

Abstract: V času značilnih hitrih sprememb na področju znanja, tehnologije ter tudi sistema vrednot dobivajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo v svetu, kot so jo imeli v preteklosti. Na področju oseb s posebnimi potrebami so s spremembami vzniknile in obrodile ideje integracije, normalizacije in v novejšem času inkluzije. S pilotsko kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji geografije, ki poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Učitelji geografije se zavedajo pomembnosti in zahtevnosti tovrstnih nalog ter jih tudi z vso odgovornostjo sprejemajo, pri čemer so v oceni lastne kompetentnosti kritični. Med največje pomanjkljivosti dosedanjega dela v inkluzivni šoli uvrščajo preveliko število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v posamezen razred, saj vključenost več kot dveh učencev z različnimi posebnimi potrebami lahko pomembno vpliva na kakovost pouka v razredu.
Keywords: geografija, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učitelji geografije, didaktika, otroci s posebnimi potrebami, osnovnošolski pouk, srednješolski pouk, Slovenija
Published in DKUM: 12.05.2017; Views: 836; Downloads: 260
.pdf Full text (787,94 KB)
This document has many files! More...

3.
VPLIV UVODNE MOTIVACIJE NA KAKOVOST UČNE URE PRI POUKU GEOGRAFIJE
Nataša Čulibrk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo vpliv uvodne motivacije na kakovost učne ure pri pouku geografije. V teoretičnem delu smo opredelili teoretični pomen motivacije, predstavili prve teoretične zasnove, modele motivacije, vrste učnih motivacij, opredelili vpliv motivacije na zaznavanje in predstavili različne vrste motivacijskih strategij, ki jih lahko delimo tudi glede na učinkovitost – primernejše so tiste, ki učinkoviteje pripomorejo k doseganju učnih ciljev. Po splošnih teorijah motivacije smo opredelili uvodno motivacijo kot formalno začetno artikulacijsko stopnjo učne ure. Dobra uvodna motivacija praviloma spodbudi učence k večji pozornosti med celotno uro, posledično tudi k boljšim učnim rezultatom. Eden glavnih ciljev je bil izdelati primere različnih uvodnih motivacij oz. motivacijskih strategij, eksperimentalno izvesti ure in ugotoviti, ali izvedbe različnih uvodnih motivacij različno vplivajo na pozornost učencev in njihove učne rezultate. Z analizo anket sodelujočih učencev 6., 7. in 8. razredov na izbranih šolah smo ugotovili, da drugačen, zanimiv začetek ure v učencih praviloma vzpodbudi zanimanje in poveča njihovo pozornost med celotno uro, kar je tudi potrdilo dejstvo, da je uvodna motivacija eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na kakovostno izpeljavo učne ure. Se pa mora učitelj v času hitrega tehnološkega razvoja in obleganja z različnimi informacijami na vsakem koraku še bolj potruditi, da pritegne učence. Še posebno pri geografiji je treba spremljati vsakodnevne novice, dogajanje doma in po svetu ter novosti s področja geografske znanosti. In vse to mora potem vključiti v pouk geografije. Če učitelj pripravi zanimiv uvod v učno uro, s tem pridobi učence in poveča verjetnost, da mu bodo sledili do konca učne ure.
Keywords: uvodna motivacija, kakovost učne ure, didaktika geografije, pouk geografije
Published in DKUM: 17.10.2016; Views: 2868; Downloads: 328
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Vloga mariborskega Oddelka za geografijo pri razvoju slovenske didaktike geografije od druge polovice 20. stoletja do danes
Karmen Kolnik, 2013, professional article

Abstract: Kratek pogled petdesetletnega razvoja pedagoškega študija geografije v Mariboru je predstavljen v treh časovnih obdobjih: z vidika razvoja študijskih programov, od začetnega dvoletnega višješolskega do današnjega petletnega univerzitetnega in mesta didaktike geografije kot enega temeljnih študijskega predmetov bodočih učiteljev geografije ter z vidika pedagoškega in znanstvenega dela nosilcev in izvajalcev didaktike geografije.
Keywords: didaktika geografije, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 990; Downloads: 82
.pdf Full text (110,81 KB)
This document has many files! More...

5.
Vzgojno-izobraževalne vsebine geografije naselij
Vladimir Drozg, 2000, original scientific article

Abstract: Prispevek skuša odgovoriti na vprašanje, katere teme iz geografje naselij so primerne za obravnavo pri pouku geografije in kakšen je njihov vzgojno-izobraževalni naboj. Pri izboru so merodajni vsebina in število vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki jih posamezna tema vsebuje.
Keywords: šolska geografija, didaktika geografije, učne teme, geografija naselij
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1057; Downloads: 54
URL Link to full text

6.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Darja Lebeničnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vseživljenjsko učenje je v današnjih hitro spreminjajočih se sodobnih razmerah nujno potrebno za lažje življenje in razvoj. To je celostno učenje, kjer posameznik ne pridobi le informacij in znanja, temveč takšno znanje tudi razume. V šoli se zato vedno bolj uveljavlja medpredmetno povezovanje, ki učence pripelje do povezovanja znanja v celoto. V diplomskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje, oblike dela in dejavnike, ki nanj vplivajo. S koreliranjem angleščine in geografije, še posebej s poudarkom na timskem delu, smo se osredotočili na komunikacijo pri pouku nejezikovnih predmetov. Pri tem smo izpostavili metodo CLIL (Content and Language Integrated Learning). Z analizo učnih načrtov geografije in angleščine (2011) smo ugotovili, s katerimi predmeti je predvideno medpredmetno povezovanje ter podali ideje za medpredmetno povezovanje angleščine in geografije v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi učne ure medpredmetnega povezovanja angleščine in geografije ter rezultatih anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med učence po izvedbi le-te. Rezultati so pokazali, da je večini anketiranih učencev takšno povezovanje angleščine in geografije všeč, učna ura se jim je zdela zanimiva in znanje, ki so ga tako pridobili, so označili za uporabno. Večina v raziskavo vključenih učencev si takšnega povezovanja želi tudi prihodnosti.
Keywords: didaktika geografije, didaktika angleščine, medpredmetno povezovanje, timsko delo, CLIL, mediji.
Published in DKUM: 23.01.2015; Views: 1951; Downloads: 442
.pdf Full text (2,84 MB)

7.
BLAŽ KOCEN - SLOVENEC Z VELIKO ZAČETNICO
Polonca Planko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Blaž Kocen je bil strokovnjak na področju astronomije, fizike, geografije in kartografije. Napisal je številna pedagoška in znanstvena dela. Svojo »zlato dobo« je doživel v Olomoucu; tam je postal eden najbolj uglednih šolnikov v tedanji Habsburški monarhiji. Ključno pa je bilo njegovo sodelovanje z založnikom Eduardom Hölzlom, s katerim sta izdala številna uspešna dela. Krona njegovega dela je bil prvi šolski atlas v Avstrijskem cesarstvu, ki je izšel leta 1861. Kadar govorimo o Blažu Kocenu, mu največkrat rečemo kar »oče atlasov«. Njegov srednješolski atlas namreč predstavlja didaktično prelomnico v tedanji zgodovini kartografije. Namen diplomskega dela z naslovom Blaž Kocen – Slovenec z veliko začetnico, je predstaviti življenje in delovanje Blaža Kocena. Posebna pozornost je posvečena prvemu atlasu in kratki didaktični analizi oz. primerjavi Kocenovega atlasa in atlasa, ki ga uporabljamo v šolah danes (Veliki šolski atlas). Ugotovila sem, da Kocenov atlas predstavlja temelj današnjim atlasom. Zaključni del diplomskega dela je posvečen spominom in zapuščini Blaža Kocena.
Keywords: geografija, kartografija, didaktika geografije, atlas, Blaž Kocen, šolski atlas, Veliki šolski atlas
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 2481; Downloads: 180
.pdf Full text (4,03 MB)

8.
UPORABA KARTOGRAFSKIH PRIPOMOČKOV IN KARTOGRAFSKA PISMENOST UČENCEV PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Tamara Mlakar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na predstavitvi kartografskih pripomočkov, ki jih učenci uporabljajo pri pouku geografije, na predstavitvi njihovega namena in pomena njihove uporabe. Kartografski učni pripomočki so nepogrešljiv del pouka geografije. So nosilci informacij o prostoru ter predstavljajo osnovno grafično podporo pri vzpodbujanju in grajenju učenčevih prostorskih predstav. Najpogosteje so uporabljeni atlasi in stenski zemljevidi, sledijo jim globusi, tematske in neme karte. Prav tako diplomsko delo temelji na predstavitvi pojma kartografska pismenost in na analizi dejavnikov kartografskega opismenjevanja. Kartografska pismenost je del človekove splošne izobrazbe. Nanaša se na sposobnost orientiranja na zemljevidu ter na sposobnost razumevanja in uporabe informacij iz grafičnih prikazov. Vzgoja kartografske pismenosti je dolgotrajen proces in pouk ne doseže temeljnega smotra, če učenci niso kartografsko opismenjeni.
Keywords: kartografski učni pripomočki, kartografska pismenost, didaktika geografije, osnovna šola
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 3034; Downloads: 473
.pdf Full text (3,76 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica