| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 80
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
Odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija
Mirjana Meško, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zadnja leta v Sloveniji in po svetu osnovnošolski in srednješolski učitelji opažajo zmanjšano zanimanje učencev za naravoslovne predmete. Posledice tega trenda zaznamo kot pomanjkanje kadra z naravoslovno izobrazbo. Tako se lahko zmanjša kakovost znanstvenega in strokovnega dela, kar ima negativen vpliv v znanosti in v razvoju držav. V tem diplomskem delu smo ugotavljali odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija. S pomočjo anket smo pridobili ustrezne podatke in ugotovili, da se je trend zmanjšanega zanimanja za biologijo ustavil. Med osnovnošolci je biologija v samem vrhu priljubljenih predmetov, prav tako se odločajo za nadaljevanje šolanja v naravoslovni smeri. V prehodu iz osnovne v srednjo šolo pozitivnost odnosa do biologije stagnira oziroma malo nazaduje, čeprav maturanti vse pogosteje izbirajo naravoslovne predmete na maturitetnem preizkusu. Glede na naše podatke bodo družboslovne fakultete v prihodnjih letih še vedno polne, medtem ko si bodo predavalnice naravoslovnih fakultet s prihodom sedanjih osnovnošolcev počasi opomogle. Za izboljšanje odnosa osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija bi učitelji morali po mnenju učencev učno snov podajati s pomočjo razgibanih metod dela in predvsem vključevati več praktičnega dela v pouk biologije ter vsebino predmeta povezovati z vsakdanjim življenjem.
Keywords: odnos, biologija, učni predmet, osnovna šola, srednja šola, didaktika biologije
Published: 22.04.2009; Views: 3870; Downloads: 398
.pdf Full text (849,59 KB)

3.
RABA NAREČIJ MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Janja Kitak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Učenci pridejo v osnovno šolo z znanjem pogovorne ali narečne zvrsti jezika, knjižnega jezika pa se morajo v šoli šele naučiti. Učitelj učencev ne sme zastrašiti s svojim učnim ravnanjem. V njih ne sme vzbujati vtisa, da je njihovo dotedanje znanje neuporabno in da se morajo vsega naučiti v šoli. H knjižnemu jeziku mora preiti tako, da v nižjih razredih dopušča tudi narečje kot sredstvo sporazumevanja. Zelo pomembno je, da učitelj upošteva didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Narečje svojih učencev mora zato dobro poznati in ga spoštovati. Sprejemati mora jezikovne različice svojih učencev, do njih mora biti strpen, vendar jih mora opozarjati na druge možne različice. Učence mora postopoma navaditi na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja. Narečja so zastopana tudi v učnem načrtu za slovenščino za osnovnošolsko izobraževanje. V ciljih se narečje pojavlja kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, učenec loči med knjižnim in neknjižnim jezikom in se hkrati zaveda, v kakšnih okoliščinah je raba prvega ali drugega ustreznejša. Učenec spoznava narečje tudi kot socialno zvrst. V učnem načrtu je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Raba narečij med učenci zadnjega triletja osnovne šole je raziskana na Osnovni šoli Destrnik, kjer se govori prleško narečje, in na Osnovni šoli Sveta Trojica, kjer je v rabi slovenskogoriško narečje. Obe narečji sta v diplomskem delu tudi obravnavani.
Keywords: raba narečij, didaktika slovenskega jezika, slovenska narečja
Published: 08.07.2009; Views: 2362; Downloads: 243
.pdf Full text (2,05 MB)

4.
NEKATERE MOŽNOSTI RAZVOJA ALPSKEGA SMUČANJA V OBSOTELJSKI REGIJI - OHRANJANJE IN NADGRADNJA ZATEČENEGA STANJA
Matjaž Ošlak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen moje diplomske naloge je bil ugotoviti razvitost alpskega smučanja v obsoteljski regiji ter predstaviti nekaj ključnih razvojnih poti te kompleksne rekreativne in tekmovalne športne discipline. V teoretičnem delu je predstavljen šport kot pomembna družbena, gospodarska, zdravstveno preventivna in promocijska dejavnost kot del našega vsakdanjega življenja. Ker je rdeča nit alpsko smučanje, naloga vsebuje krajši oris alpskega smučanja skozi zgodovino z vsemi tehnikami, ki se danes končujejo pri sodobni zarezni tehniki – trenutno vrhuncu sodobnega alpskega smučanja. Glavni poudarek temelji na opisu in predstavitvi dejanskega stanja razvitosti alpskega smučanja v občinah obsoteljske regije ter samem organizacijskem posredovanju smučarskega znanja. Nakazanih je nekaj skupnih dejavnikov, s katerimi bi se lahko srečali pri uvajanju selekcijskega procesa kot nadgradnja obstoječega stanja s prikazom programa vadbe. V empiričnem delu sem v izkustveni študiji želel podpreti ali ovreči nekatere ugotovitve iz mojega preteklega dela na področju alpskega smučanja. Cilj je bil ugotoviti, ali je smučanje na osnovnih šolah dovolj razvito, da bi zagotavljalo dovolj dotoka mladih nadarjenih smučarjev, ki bi jih ob primerni organizaciji smučarskega kluba lahko vključevali v selekcijski proces tekmovalne oblike alpskega smučanja. V raziskavi je sodelovalo sedem šol, na anketna vprašanja pa so odgovarjali športni pedagogi in učenci. Glavne ugotovitve jasno izpostavljajo dejstvo, da so vse šole v vzgojno izobraževalni program vključevale tudi alpsko smučanje in to največkrat v okviru zimske šole v naravi. V vseh šolah imajo manj premožni učenci možnost izposoje smučarske opreme, kar potrjuje dejstvo, da je smučanje kot športna dejavnost zaželena in da so tak organizacijski pristop pripravljeni podpreti, ne samo verbalno, temveč tudi s konkretno denarno podporo. Učenje smučanja vodijo večinoma lastni učitelji smučanja v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Razveseljiv je tudi podatek izražen v anketnih odgovorih, v katerem bi se kar 56% anketiranih otrok želelo aktivno ukvarjati z alpskim smučanjem, tako da bi trenirali v okviru smučarskega kluba pod vodstvom trenerja. To pa je tudi ključni podatek, ki daje potrditev, da je potrebno nadaljevati razvojno pot v obsoteljski regiji na področju alpskega smučanja.
Keywords: Šport – Alpsko smučanje – Smučanje v Obsotelju – Didaktika, selekcijski proces – Zimska šola v naravi
Published: 07.05.2009; Views: 1983; Downloads: 203
.pdf Full text (4,90 MB)

5.
NAČRTOVANJE MEDPREDMETNIH DIDAKTIČNIH SKLOPOV
Janja Perko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo načrtovanje medpredmetnih didaktičnih sklopov, ki lahko veliko prispevajo k doseganju kakovosti izobraževanja. V današnji pedagoški praksi je namreč pouk močno predmetno urniško strukturiran, zato so učne vsebine, ki sicer tvorijo sklenjeno celoto, razdrobljene na majhne dele. Ta razdrobljenost se najprej kaže v ločevanju vsebin na posamezne učne predmete (med katerimi so povezave običajno redke in šibke) znotraj teh pa še na posamezne ure pouka. Medpredmetno povezovanje predstavlja način, kako razdrobljene dele celotne učne vsebine znova povezati v razumljivejšo, uporabnejšo in bolj življenjsko celoto. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine, vezane na medpredmetno povezovanje in načrtovanje le-tega. Podrobneje je predstavljeno načrtovanje pouka na splošno, predvsem načrtovanje pouka na etapni ravni, saj je medpredmetne povezave smiselno načrtovati v obliki didaktičnih sklopov. Tako govorimo o samem pojmu medpredmetno povezovanje, o njegovi smiselnosti, prednostih, možnostih in značilnostih. Teoretične ideje so prikazane tudi skozi praktične primere načrtovanja takšnega načina poučevanja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni na vzorcu 50-ih učiteljev štirih osnovnih šol. Namen empirične raziskave je bil raziskati dejansko stanje v zvezi z naslovno tematiko med učitelji praktiki na obeh stopnjah osnovne šole – razredni in predmetni stopnji. Zanimalo nas je, kako učitelji takšen način dela poznajo ter v kolikšni meri in na kakšen način se poslužujejo načrtovanja didaktičnih sklopov, ali učne predmete in vsebine med seboj povezujejo, kakšno je njihovo mnenje o načrtovanju medpredmetnih didaktičnih sklopov. Ob tem nas je zanimalo, če obstajajo razlike v odgovorih med razredno in predmetno stopnjo ter razlike v odgovorih po starosti učiteljev. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje predstavlja kvaliteten način doseganja izobraževalno-vzgojnih ciljev, še posebej, če je načrtovano v smislu didaktičnih sklopov na etapni ravni, in prinaša številne prednosti za vse subjekte pouka. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je poznavanje, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja in didaktičnih sklopov na obravnavanih štirih šolah dobro, če ne celo odlično. Razlike med omenjenimi skupinami učiteljev sicer obstajajo, vendar ne v večjem obsegu in so v glavnem povezane z naravo dela na posamezni stopnji poučevanja.
Keywords: medpredmetno povezovanje, integracija pouka, korelacije, didaktični sklopi, načrtovanje pouka, izvajanje pouka, didaktika
Published: 22.08.2009; Views: 2785; Downloads: 849
.pdf Full text (524,16 KB)

6.
7.
8.
Mit Literatur in die Welt einer Fremdsprache - S književnostjo v svet tujega jezika
Adrijana Koroša, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Otroška in mladinska književnost sta lahko pri pouku tujega jezika uspešno uporabljeni in otroka na zanimiv in privlačen način vpeljeta v svet tujega jezika. Namen pričujočega dela je poiskati in predstaviti razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika. Na začetku je opisano, kaj je jezik, kako se otrok uči jezikov, katere zvrsti otroške in mladinske književnosti so primerne za pouk tujega jezika, kako učitelji učence motivirajo za branje knjig, kakšna je vloga in katere so naloge učitelja pri pouku tujega jezika. Zatem so navedeni še cilji književnega pouka, kriteriji za izbiro književnih del, ki jih morajo učitelji upoštevati, metode za obravnavo književnega dela in koraki, po katerih obravnava književnega dela poteka, skupaj z nalogami, kot predlogi za obravnavo književnega dela. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil sestavljen anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali učitelji nemškega jezika na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih šolah. Rezultati anketnega vprašalnika so tabelarično in grafično ponazorjeni in nudijo pregledno primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami ter kažejo, da učitelji pri pouku tujega jezika obravnavajo književna dela, da se jim zdi uporaba književnosti pri pouku tujega jezika smiselna, da pa književnost po mnenju učiteljev in učiteljic nemškega jezika pri pouku tujega jezika ne potrebuje večjega poudarka. Hkrati so rezultati pokazali, da med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami obstajajo določene razlike glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika.
Keywords: otroška in mladinska književnost, jezik, bralna motivacija, pouk tujega jezika, enojezičnost, dvojezičnost, tuji jezik, književna didaktika
Published: 23.03.2010; Views: 2231; Downloads: 185
.pdf Full text (666,95 KB)

9.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Keywords: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Published: 12.10.2009; Views: 3759; Downloads: 504
.pdf Full text (1,54 MB)

10.
Didaktizacija literarnega besedila »Modri sifon« avtorja Ursa Widmerja
Vesna Mrakič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj pričujočega dela je bil predstaviti literarno delo Modri sifon avtorja Ursa Widmerja in možnosti za njegovo didaktizacijo. Najprej se ukvarjamo z vprašanjem zakaj je literatura sploh pomembna in zakaj prihaja pri pouku nemščine kot tujega jezika do nelagodja in upora pri obravnavi literature. S pomočjo definicij nekaterih znanih teoretikov sledi obravnava literarne didaktike. Ker je v letu 2008 prišlo do aktualizacije starih učnih načrtov za nemški jezik v gimnazijah, sledi najprej predstavitev obeh učnih načrtov in nato še primerjava starega in novega učnega načrta. Razlike in podobnosti, ki se nanašajo na vlogo in obravnavo literature pri pouku nemščine kot tujega jezika, so tudi podrobneje predstavljene. Sledi kratka predstavitev švicarske književnosti in avtorja dela, Ursa Widmerja, ter njegovega literarnega ustvarjanja. Osrednji del predstavlja primer didaktizacije dela Modri sifon, ki vsebuje tabelarni učni potek z natančnim opisom ter delovne liste, ki so potrebni pri obravnavi tega dela.
Keywords: Primer didaktizacije, Literarna didaktika, Pouk nemščine kot tujega jezika, Švicarska književnost po letu 1945, Urs Widmer, Modri sifon
Published: 25.11.2009; Views: 2865; Downloads: 229
.pdf Full text (5,19 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica