| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ASTRONOMSKE VSEBINE PRI INTERESNI DEJAVNOSTI V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Marina Ropoša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Interesne dejavnosti so oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki odkrivajo, oblikujejo in razvijajo interese učencev. Osnovne šole z letnim delovnim načrtom določijo več različnih interesnih dejavnosti z različnih področij in zagotavljajo vsakemu učencu, da se vključi v najmanj eno interesno dejavnost. Nekatere šole učencem ponujajo možnost obiskovanja interesne dejavnosti astronomija. Raziskovali smo, koliko osnovnih šol v Pomurski in Savinjski regiji izvaja interesno dejavnost astronomija v drugem triletju in na kakšen način mentorji le-to izvajajo, katere metode in oblike dela izbirajo, kakšne so materialne zmožnosti in predvsem, katere vsebine učencem predstavijo. Ugotovili smo, da zelo malo šol izvaja interesno dejavnost astronomija. Učitelji, ki to interesno dejavnost že izvajajo, si želijo več seminarjev in zaokrožen didaktični načrt ter predloge vsebin in aktivnosti za izvajanje interesne dejavnosti, ki bi po njihovem mnenju poskrbel, da bi se tudi druge šole v večji meri odločale za izvajanje te interesne dejavnosti. Na osnovi teh ugotovitev smo v diplomski nalogi urejeno in pregledno zbrali za izvajanje interesne dejavnosti astronomija relevantno literaturo ter na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali didaktični načrt za izvajanje te interesne dejavnosti.
Keywords: interesna dejavnost, astronomija, vsebine iz astronomije, drugo triletje, didaktični načrt
Published: 13.07.2010; Views: 3051; Downloads: 244
.pdf Full text (607,28 KB)

2.
Uspešnost tradicionalnih učnih metod pri vnašanju sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike
Robert Repnik, 2012, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjem času smo priča izredno hitremu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, katerega rezultat so mnoge naprave in pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. V najrazličnejših medijih zasledimo poročila o zanimivih in pomembnih znanstvenih odkritjih, ki zanimajo tudi učence in dijake, vendar so te informacije prepogosto preveč poenostavljene, napačne ali pa prekompleksne in nerazumljive. Marsikaterega učenca tudi zanima princip delovanja sodobnih orodij, kakor na primer mobilni telefon, optični vodniki, tekočekristalni zasloni itd. Odgovore na ta vprašanja sam navadno težko poišče. Kot ena najprimernejših rešitev zato se ponuja pri pouku fizike in to že v osnovni šoli. Formalno učni načrt osnovnošolske fizike omogoča delno že v okviru temeljnih vsebin, delno pri predlaganih izbirnih vsebinah, predvsem pa v določenem obsegu vsebinsko nerazporejenih učnih ur predmeta obravnavo tematik po avtonomni izbiri učitelja, zaradi aktualizacije pouka in rasti motivacije je pri tem smiselno upoštevati tudi želje in interese učencev. Kljub temu pa opažamo, da se učitelji v šolski praksi le redko odločijo uporabiti vsebinsko nerazporejene ure za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike, večinoma so namenjene ponavljanju, dopolnjevanju že obravnavane snovi, utrjevanju in preverjanju znanja. Pričujoča doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu obravnavamo pomembnejše zgodovinske prelomnice v razvoju znanosti in tehnologije, pomembne spremembe v razvoju didaktike in še posebej didaktike fizike, osredotočimo se na razvoj pouka fizike pri nas, podrobneje pa predstavimo evolucijo osnovnošolskega učnega načrta z vidika formalnih možnosti za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. Predstavimo didaktične oblike in metode ter uporabljene didaktične pristope, na katere smo se v raziskavi omejili. Predstavimo različne vrste za naravoslovje pomembnih kompetenc (ključne, generične in predmetno specifične) ter strategije presoje kot učinkovit mehanizem za določanje nivojev znanja pri pouku fizike. Na koncu postavimo strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. V empiričnem delu predstavimo osnovne podatke o raziskavi, v katero smo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajeli 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol. Najprej smo ugotovili incializacijsko stanje glede stanja motivacije ter predznanje učencev na temeljnem nivoju znanja (faktografsko znanje), višjem nivoju (analiza, primerjava) ter zahtevnejšem nivoju (sklepanje, vrednotenje). Sledil je pouk določene tematike z izbranim didaktičnim pristopom. Nazadnje smo ugotovili finalno stanje v istih kategorijah ter v analizi raziskali spremembe v stanju motivacije in v napredku pri navedenih kategorijah znanja. V analizi smo prikazali izide glede na opazovane faktorje, ki smo jih pridobili z uporabo naslednjih metod: frekvenčne distribucije, mere srednjih vrednosti, variacije in normalnosti distribucije, indeks težavnosti (p %), preizkus hipoteze neodvisnosti in hipoteze enake verjetnosti (χ2 preizkus) ter z enofaktorsko in dvofaktorsko analizo variance. Na osnovi 8 postavljenih tez smo izpeljali 35 hipotez, s katerimi smo preverili učinke eksperimentalnega faktorja na uspešnost vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk osnovnošolske fizike. S preizkusi statistične značilnosti razlik med posameznimi didaktičnimi pristopi glede na upoštevane faktorje smo potrdili 18 zastavljenih hipotez, 17 hipotez pa ne. Najpomembnejše spoznanje pa je, da na osnovi teoretične raziskave in empiričnih rezultatov ugotavljamo, da je postavljen strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike možen in uspešen.
Keywords: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, osnovna šola, pouk fizike, učne metode, učne oblike, strategije, didaktični pristopi, prenos znanstvenih dognanj, strategije presoje, testiranje, empirične raziskave, učni načrt, didaktični model, IKT
Published: 19.09.2012; Views: 2374; Downloads: 265
.pdf Full text (15,34 MB)

3.
Didaktična analiza E-učbenika astronomskih vsebin pri pouku fizike v osnovni šoli
Urška Jagodič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu po predmetih in drugih dejavnostih predstavimo astronomske vsebine v osnovni in srednji šoli. Za vse astronomske vsebine raziščemo medpredmetne povezave. Namen medpredmetnega povezovanja je večja prenosljivost znanja, s čimer ustvarjamo pogoje za boljše razumevanje, večjo uporabnost znanja in s tem tudi večjo ustvarjalnost na vseh predmetnih področjih. Pri medpredmetnih povezavah poiščemo horizontalne in vertikalne povezave astronomije z drugimi predmetnimi področji. Učbenike, ki so bili do sedaj glavni vir znanja, vse bolj dopolnjuje informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) z različnimi multimedijski in interaktivnimi elementi. Zato je v nastajanju množica e-učbenikov, ki prihajajo kot del sodobnega, kakovostnega načina poučevanja in učenja. V diplomskem delu najprej predstavimo do sedaj pripravljene in dostopne e-učbenike in jih primerjamo med seboj, nato pa s sodelovanjem strokovnjakov s področja astronomije in didaktike raziščemo uporabnost E-učbenika pri poučevanju in izpeljemo sklepe, ki so potrebni za uspešno delo ob uporabi e-učbenika.
Keywords: fizika, astronomija, učni načrt, didaktični pristopi, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-učbenik, interaktivnost.
Published: 09.07.2013; Views: 1799; Downloads: 224
.pdf Full text (2,02 MB)

4.
Vodenje filozofske diskusije v srednji šoli
Robi Gumpot, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je predstaviti didaktični pristop poučevanja filozofije v srednji šoli. Na teoretični ravni so predstavljeni: učni načrt filozofije, naloge splošnih in strokovnih gimnazij v Sloveniji, koncepti poučevanja filozofije, kako voditi filozofsko diskusijo in kateri so ključni elementi dobre filozofske diskusije. Navedena sta tudi učno gradivo in literatura, ki sta predvidena za poučevanje filozofije v srednji šoli. Na praktični ravni je podrobno predstavljen proces poučevanja filozofije v srednji šoli s pomočjo prepisov zvočnih posnetkov dveh učnih ur. Prikazano je, kako je potekalo pripravljanje na učni uri, njuna izvedba, natančna analiza in kaj se pridobi od prvega do drugega nastopa oziroma med poslušanjem in prepisovanjem zvočnih posnetkov. Ugotovitve so navedene v kratkem seznamu rezultatov učenja. V sklepu so zajete in navedene ugotovitve, do katerih je to diplomsko delo pripeljalo.
Keywords: didaktični pristop, filozofija, učni načrt, naloge gimnazij, koncepti poučevanja, vodenje, diskusija, literatura, proces, analiza.
Published: 29.08.2016; Views: 522; Downloads: 59
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Poučevanje o gravitacijskih valovih pri fiziki v slovenskih gimnazijah
Sebastjan Krajnc, 2017, master's thesis

Abstract: Splošna teorija relativnosti je že skoraj stoletje nazaj napovedala obstoj gravitacijskih valov, vendar nam je šele razvoj tehnologije omogočil neposredno opazovanje njegovega fizikalnega vpliva. Ta dosežek ni le ponovno potrdil splošne teorije relativnosti, temveč nam je podal revolucionaren način pridobivanja informacij na področju astrofizike, neodvisno od spektra elektromagnetnega valovanja, s čimer smo nazadnje pridobili tudi nov vidik razumevanja številnih astrofizikalnih objektov in procesov ter razvoja zgodnjega vesolja. Za odkritje obstoja gravitacijskih valov je bilo izkazano precejšnje zanimanje, tudi s strani širše javnosti, saj je bilo njihovo odkritje izpostavljeno v različnih medijih. Mladoletniki, na katere imajo mediji prav največji vpliv, pogosto iščejo dodatne informacije o aktualni temi, bodisi s samostojnim raziskovanjem ali pri svojem učitelju (v tem primeru učitelju fizike). Učni načrt fizike za gimnazijo ne vsebuje vsebin v zvezi z odkritjem in opisom gravitacijskih valov, zato bi bilo treba za vsaj osnovno razumevanje tega kompleksnega pojava dijakom zagotoviti ustrezno fizikalno predznanje v obliki poglobitve ali dopolnitve nekaterih učnih vsebin. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom je bilo ugotovljeno, da je učni načrt za fiziko fleksibilen v tolikšni meri, da ob uvodni poglobitvi in dopolnitvi nekaterih vsebin omogoča zadostno fizikalno predznanje, potrebno za razumevanje vsebin o gravitacijskih valovih, v okviru vsebinsko nerazporejenih ur pa celo v formalnem smislu omogoča njihovo obravnavo. Veljavnost in učinkovitost tega spoznanja sta bili preverjeni z didaktičnim eksperimentom.
Keywords: gravitacijski valovi (GV), splošna teorija relativnosti, učni načrt za fiziko, didaktični eksperiment.
Published: 02.10.2017; Views: 532; Downloads: 53
.pdf Full text (4,78 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica