21. Glasbene didaktične igre: Analiza didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoliNeža Justinek, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča v povezavi z glasbenimi didaktičnimi igrami. Povzeta so stališča različnih avtorjev in delitev glasbenih didaktičnih iger glede na glasbeno vsebino, namen, dejavnosti in cilje. V osrednjem delu magistrskega dela z metodo komparacije ter analize in sinteze ugotavljamo zastopanost glasbenih didaktičnih iger v gradivih za glasbeno umetnost v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. Glasbene didaktične igre so analizirane z vidika ciljev, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj, z vidika učnih oblik in z vidika pripomočkov, ki so potrebni za izvedbo posameznih glasbenih didaktičnih iger. V sklepnem poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotovili, da so glasbene didaktične igre v didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli večinoma zasnovane v obliki skupinske izvedbe. Po številčnosti je za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje podanih največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti in glasbenih spretnosti, za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje pa največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih znanj. Za izvedbo večine opisanih glasbenih didaktičnih iger ne potrebujemo pripomočkov. V analiziranih didaktičnih gradivih je največ glasbenih didaktičnih iger podanih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole.
Keywords: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, osnovna šola
Published in DKUM: 11.08.2020; Views: 1678; Downloads: 232
 Full text (1,16 MB) |
22. Uporaba analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoliMarjeta Capl, 2020, master's thesis Abstract: Analogija je kognitivni proces prenosa informacij ali pomena z določenega objekta na drug objekt. V magistrski nalogi preizkušamo uporabo analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoli, pri čemer analogijo razumemo kot posebni primer transferja znanja. Vzorec je sestavljalo 66 učencev devetih razredov osnovne šole. Za namen raziskave smo uporabili dve igri s področja verjetnosti, pri katerih učenci določajo vsoto/razliko padlih pik dveh igralnih kock. Prva igra je predstavljala vir analogije, druga pa tarčo analogije. Z vidika poučevanja je verjetnost zelo zahtevna, saj pri učencih pogosto prihaja do neskladja med intuitivnimi in kognitivnimi zaznavami ter posledično do napačnih predstav. Za učence osnovnih šol spada verjetnost med eno izmed najbolj zahtevnih snovi z vidika razumevanja. Zaradi tega je pomembno, da se jim snov predstavi izkušenjsko preko »igre« in izvajanja poskusov, saj si učenci tako pridobivajo izkušnje z napovedovanjem dogodkov in njihovih verjetnosti. Rezultati naloge povedo, da večina učencev sklepanja z analogijo ni uporabila, prav tako se le v majhni meri prikazuje transfer znanja med virom in tarčo. V delu podamo tudi nekaj primerov nalog, preko katerih bi pri vsebini verjetnosti lahko spodbujali uporabo analogije.
Keywords: verjetnost, analogija, transfer znanja, didaktične igre
Published in DKUM: 02.03.2020; Views: 1447; Downloads: 358
Full text (2,26 MB) |
23. Uporaba didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okoljaMaja Niedorfer, 2019, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene splošne značilnosti predmeta spoznavanje okolja, sodobni didaktični pristopi poučevanja, opredeljen je pojem igra, njene značilnosti in vrste ter vpliv igre na pouk. Opredeljen je tudi pojem didaktična igra, njen pomen, klasifikacija, didaktične igrače in didaktične igre pri pouku spoznavanje okolja. V empiričnem delu je najprej predstavljena analiza opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja. V nadaljevanju je predstavljena raziskava o uporabi didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja, ki je bila izvedena v šolskem letu 2018/19. Zanimalo nas je, kako pomembno se zdi učiteljem vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja, kako pogosto jih uporabljajo, katere vrste didaktičnih iger uporabljajo najpogosteje, v kateri del učne ure vključujejo igro, pri obravnavi katerih vsebin predmeta, ali ob koncu ure preverijo, če so učenci dosegli zastavljene cilje, kje najpogosteje dobijo didaktične igre, ki jih uporabljajo ter kakšni so razlogi, da iger v pouk ne vključujejo pogosteje. Na koncu nas je zanimala še stopnja strinjanja učiteljev s posameznimi trditvami o didaktičnih igrah.
Rezultati analize opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja so pokazali, da večina učiteljev ni uporabila didaktične igre. Tisti učitelji, ki so igro uporabili, so najpogosteje izvedli igro s pravili, in sicer v učni etapi uvajanje. Rezultati raziskave pa so pokazali, da se učiteljem zdi vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja pomembno, več kot polovica anketiranih didaktično igro pri pouku uporabi večkrat na mesec. Najpogosteje igro uporabijo pri učnih etapah ponavljanje in urjenje ter pri tematskih sklopih promet, človek in čas. Didaktične igre, ki jih učitelji uporabijo pri pouku, najpogosteje izdelajo sami, potreben material za izdelavo pa dobijo doma. Večina anketiranih učiteljev si želi didaktične igre pogosteje vključiti v pouk, med najpogostejše razloge, zakaj iger ne vključujejo pogosteje, so navedli pomanjkanje časa in preveliko število učencev v razredu. Z vsemi zapisanimi izjavami o didaktičnih igrah so se učitelji povečini strinjali oziroma popolnoma strinjali.
Keywords: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 2506; Downloads: 713
Full text (1,66 MB) |
24. Vpliv didaktičnih iger na zlogovanje pri predšolskih otrocihIza Herega, 2019, undergraduate thesis Abstract: Poznamo več komunikacijskih sposobnosti, brez katerih bi komuniciranje težko potekalo. Osredotočili smo se predvsem na poslušanje, prvo dejavnost, s katero se otrok sreča takoj po rojstvu in ki je hkrati zelo pomembna za pridobivanje znanja. Z njim se uči maternega jezika pa tudi branja in pisanja. Za opismenjevanje je zelo pomembno glasovno zavedanje, ki ga je treba razvijati predvsem v predšolskem obdobju. Avtorji menijo, da na razvoj glasovnega zavedanja zraven vaje in trajanja pozitivno vplivajo tudi didaktične igre, zato smo z raziskavo želeli ugotoviti, ali to drži tudi v praksi. Ugotavljali smo torej, ali didaktične igre vplivajo na zlogovanje pri predšolskih otrocih.
V empiričnem delu smo predstavili in interpretirali individualne rezultate vsakega posameznika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali didaktične igre pozitivno vplivajo na zlogovanje pri predšolskih otrocih. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 20 predšolskih otrok. Sodelovalo je 12 dečkov in 8 deklic, starih 4–5 let. Rezultate smo pridobili s pomočjo dveh preverjanj, ki sta potekali v razmaku petih mesecev, in sicer tako, da smo predhodno po težavnosti pripravili dvanajst sličic, ki so jih morali nato po enakem zaporedju pravilno poimenovati in nato zlogovati. Med obema preverjanjema so imeli v skupini na voljo tri avtorske didaktične igre. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer s strukturiranim opazovanjem. Rezultate vsakega posameznika smo sproti zapisovali v tabelo. Rezultati so se pri končnem preverjanju izboljšali. Didaktične igre torej pozitivno vplivajo na zlogovanje pri predšolskih otrocih.
Keywords: predšolski otrok, didaktične igre, zlogovanje
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1417; Downloads: 198
Full text (3,13 MB) |
25. Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcuAna Lapornik Rešek, 2019, undergraduate thesis Abstract: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost.
V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah.
V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom.
Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1731; Downloads: 210
Full text (810,74 KB) |
26. Pevski zbor kot obogatitvena dejavnosti v vrtcuNina Pušenjak, 2019, undergraduate thesis Abstract: Delo v vrtcu me navdaja s pozitivnimi občutki, novimi izzivi in priložnostmi. Eden od izzivov je pevski zbor. Ker me glasba spremlja že od malih nog, sem se odločila, da bo to tema mojega zaključnega dela. V svoji praksi sem opazila veliko pomanjkanja glasbe v vrtcu. Ne le petja, tudi spoznavanja instrumentov, plesa, igranja na instrumente ter spoznavanja novosti v svetu glasbe. Iz literature je razvidno, da glasba otroku pomaga pri razvoju, izražanju, pridobivanju besednega zaklada in posluha, prav tako k boljši interakciji med vrstniki.
Otroci v predšolskem času so za glasbo zelo dovzetni. Naša naloga je, da jim petje približamo na njim razumljiv način, saj ga bodo le tako vzljubili. Pomembno je, da ima otrok glasbo in petje rad. Za to je potrebna motivacija, pohvala, vztrajnost in vnema do dela. Tudi otroci morajo razumeti, da je pevska dejavnost obveznost, pri kateri se je potrebno marsikaj naučiti, ne le peti. Kot zborovodja je potrebno paziti, da so glasba, besedilo in melodija predstavljeni celostno ter na njim razumljiv način in da so za otrokovo starostno obdobje primerni. Predšolsko obdobje je obdobje razvoja, pridobivanja znanja in izkušenj za šolo, obdobje otroštva in tudi učenja. Pomemben del otrokovega razvoja z glasbo so tudi starši in družina, saj doma spoznajo svoje prve melodije in pesmi.
Glasbena dejavnost v vrtcu je oblika pedagoške dejavnosti, s katero otroci rastejo čez predšolsko v šolsko obdobje, saj jih glasba tudi izven vrtca spremlja povsod iz drugih zvočnih medijev. Prav zato je to dejavnost v vrtcu in šolah potrebno obogatiti, dopolniti in negovati.
Keywords: Otroški pevski zbor, glasbeno-didaktične igre, priprava na petje, poustvarjalno petje, vzgojitelj kot zborovodja, pevski nastop.
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1422; Downloads: 223
Full text (1,40 MB) |
27. Vpliv didaktičnih iger na sopomenke v 4. in 5. razreduNika Rot, 2019, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge smo preučevali napredek v obsegu besedišča sopomenk učencev 4. in 5. razreda na osnovni šoli, in sicer s pomočjo lastnih didaktičnih iger. Naš glavni namen je bil preveriti, ali dva- do trikratna tedenska uporaba didaktičnih iger na začetku ali ob koncu učne ure pozitivno vpliva na obseg njihovega besedišča. Prvo preverjanje poznavanja sopomenk smo izvedli v začetku meseca februarja; v njem je sodelovalo 100 učencev iz obeh razredov. Drugo preverjanje smo izvedli ob koncu meseca aprila in v njem je sodelovalo 98 učencev. Med prvim in drugim preverjanjem so učenci 4. A in 5. A razreda pri pouku uporabljali izdelane didaktične igre, medtem ko učenci 4. B in 5. B razreda didaktičnih iger niso bili deležni. Rezultati so glede na skupino med prvim in drugim preverjanjem pokazali velike razlike v prid skupine, ki je izvajala didaktične igre. Pokazale so se tudi razlike v številu doseženih točk glede na zahtevnost naloge po Bloomovi taksonomiji (poznavanje, razumevanje in uporaba).
Keywords: govorni razvoj, besedni zaklad, sopomenke, didaktične igre
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 1604; Downloads: 207
Full text (1,25 MB) |
28. Didaktične razsežnosti interaktivne table pri pouku likovne umetnosti v 9. razredu osnovne šole v SlovenijiLarisa Adanič, 2018, master's thesis Abstract: Večina šol je v sodobnem času opremljena z interaktivnimi tablami in pripadajočo programsko opremo. Težavo predstavlja dejstvo, da učitelji v zadostni meri ne poznajo pripadajoče programske opreme ali pa nimajo časa za pripravo gradiv. Zato je bil poglavitni cilj magistrskega dela ustvariti interaktivne vsebine kot predloge ali ideje za poučevanje pri pouku likovne umetnosti v devetem razredu osnovne šole v Sloveniji in s tem približati in spodbuditi uporabo interaktivne table pri pouku likovne umetnosti.
V sklopu magistrskega dela smo ustvarili zbirko didaktičnih iger za likovno umetnost v devetem razredu. Njihovo učinkovitost in ustreznost smo tudi preizkusili v osnovnih šolah tako s strani učencev kot učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da so si učenci ob preizkušanju didaktičnih iger učno snov bolj zapomnili zaradi zabavne narave iger. V strukturiranem intervjuju sta likovni pedagoginji potrdili preprostost uporabe didaktičnih iger in izrazili željo po uporabi zbirke didaktičnih iger. Analizirani podatki so potrdili, da učitelji in učenci želijo zbirko uporabljati v učnem procesu. Rezultat nas je spodbudil, da bomo poskušali didaktične igre plasirati v likovno-pedagoško prakso.
Keywords: osnovna šola, likovna umetnost, interaktivna tabla, didaktične igre, Smart Notebook
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1589; Downloads: 153
Full text (1,21 MB) |
29. Odziv otrok v različnih starostnih skupinah glede na vrste plesnih dejavnostiJanja Hrastnik, Mojca Hrastnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Ples je področje, ki je pomembno za otrokov celostni razvoj. Poznamo več vrst plesnih dejavnosti, s katerimi si otrok pridobi določene sposobnosti, spretnosti ter znanja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na plesno vzgojo in njene značilnosti ter vpliv plesa na razvoj otroka. Podrobneje smo predstavili načrtovanje plesnih dejavnosti, cilje, oblike in metode plesne vzgoje. Poglavje smo zaključili z načeli ter analizo vzgojnega dela. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali vrste plesnih dejavnosti, ples in ponazarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, plesno dramatizacijo in didaktične igre.
V empiričnem delu govorimo predvsem o primerjavi v odzivu med mlajšimi in starejšimi otroki na različne vrste plesnih dejavnosti. Raziskava je potekala v dveh skupinah, starih od 3 do 4 let in od 5 do 6 let. V sklopu enega meseca smo izvajali različne plesne dejavnosti. Empirični del vključuje deset plesnih priprav, od tega pet rajalno-gibalnih plesnih iger, dve pripravi plesnega ponazarjanja, dve didaktični igri ter plesno dramatizacijo. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v motiviranosti za izvajanje dejavnosti, v udeležbi ter uspešnosti pri doseganju ciljev.
Keywords: plesna vzgoja, ples in ponazarjanje, plesna dramatizacija in uprizarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, didaktične igre.
Published in DKUM: 13.12.2017; Views: 1601; Downloads: 241
Full text (965,22 KB) |
30. Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanjeIza Herman, 2017, master's thesis Abstract: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Keywords: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 2714; Downloads: 459
Full text (2,14 MB) |
