1. RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLEMihaela Škof, 2013, undergraduate thesis Abstract: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo.
V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole.
V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Keywords: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 1071; Downloads: 79
 Full text (2,74 MB) |
2. Načelo nazornosti kot motivacijski dejavnik pri pouku slovenščine v osnovni šoliMajda Hebar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Osrednja tema pričujočega diplomskega dela je didaktično načelo nazornosti kot motivacijski dejavnik pri pouku slovenščine v osnovni šoli. V teoretičnem delu smo raziskali in proučevali literaturo, ki se navezuje na našo temo; pregledali različne sisteme didaktičnih načel, preverili, ali vključujejo načelo nazornosti ali ne, nato smo podrobneje razčlenili samo načelo nazornosti. Ker uresničevanje tega načela daje prednost drugim čutnim zaznavam pred govorjenjem o stvareh, smo s pomočjo literature raziskali zaznavni sistem in različne zaznavne tipe – vizualnega, avditivnega in kinestetičnega (olfaktornega in gustatornega ne obravnavamo posebej, ampak v sklopu kinestetičnega). Pri nazornem podajanju učne snovi ne moremo mimo ponazoril, tako smo raziskali tudi to področje ter navedli osnovna pravila in pogoje za diskutiranje v razredu. Zanimalo nas je, ali ima nazorno podajanje učne snovi ustrezen učinek na učenčevi strani, ali vzbudi njihovo motivacijo za učno delo. Pogledali smo, katere motivacijske dejavnosti so primerne za uresničevanje tega načela, ter s katerimi motivacijskimi metodami lahko pri pouku prebudimo vse oz. različne čute. Odločili smo se za tiste metode, pri katerih dajemo prednost pisanju in domišljiji (ustvarjalno pisanje), dotiku oz. delu z rokami (ustvarjalni dotik), metode, kjer je prisotna korelacija gibov, izražanja in ustvarjanja (igralne improvizacije).
V empiričnem delu smo analizirali anketne vprašalnike, ki so jih izpolnili učenci 6. in 9. razreda in anketne vprašalnike, ki so jih izpolnile njihove učiteljice. Zanimalo nas je, kakšen pomen pripisujejo učitelji slovenščine v osnovnih šolah načelu nazornosti, kako ga uresničujejo, s katerimi pripomočki, metodami, dejavnostmi. Vprašali smo jih, katere metode uporabljajo za motiviranje učencev pri pouku književnosti in katere za jezikovni pouk. Na drugi strani pa smo želeli izvedeti, katere dejavnosti so najljubše učencem, kaj najraje počnejo, kako se najlažje učijo, ali si bolj zapomnijo učiteljevo razlago, projekcijo oz. tabelski zapis, jim v spominu ostanejo miselni vzorci ali jim je bližje tiho oz. glasno branje/učenje. Zanimalo nas je tudi, kako posamezni zunanji dejavniki vplivajo na počutje in motivacijo učencev.
Keywords: didaktična načela, načelo nazornosti, motivacijske metode, motivacijske dejavnosti, zaznavni tipi.
Published in DKUM: 09.08.2016; Views: 2014; Downloads: 278
Full text (1,19 MB) |
3. UČENCI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE IN NJIHOVA RABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKAKatja Sojič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učenci v tretjem triletju osnovne šole in njihova raba različnih socialnih zvrsti jezika sem se v prvem delu posvetila teoretični podstavi samega diplomskega dela, kasneje pa sem svoje teoretično znanje podkrepila še z empirično raziskavo. Na podlagi anonimnih anketnih vprašalnikov sem v empiričnem delu raziskovala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno, sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole, in sicer glede na različne okoliščine, kot so pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z ostalimi zaposlenimi na osnovni šoli, npr. s tajnico, hišnikom, kuharicami … Izvedeti sem želela, kakšen je učenčev odnos do samega narečja, ki velja za pristni materni jezik. Prav tako sem ovrednotila naloge in cilje pouka slovenskega jezika ter didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Definirala sem tudi termina knjižni in neknjižni jezik ter pojasnila delitev na zborni in knjižno pogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja in interesne govorice.
Keywords: didaktična načela, načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, knjižni in neknjižni jezik, narečja, interesne govorice, okoliščine sporazumevanja.
Published in DKUM: 01.08.2016; Views: 1314; Downloads: 134
Full text (2,43 MB) |
4. ZNAČILNOSTI IN POJAVLJANJE DIDAKTIČNIH NAČEL PRI SODOBNEM POUKU SLOVENŠČINESuzana Klausner, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu preučujemo definicijo načela skozi različne slovarje ter se nato osredotočimo na pojmovanje načela v didaktiki, pri čemer opazujemo pojmovanje načel pri izbranih avtorjih. Spoznamo, da je didaktičnih načel več in da ima vsako zase svojo vrednost. Različni avtorji navajajo različna didaktična načela. Diplomska naloga se naslanja na teoretske osnove didaktika in slavista Franceta Žagarja, ki navaja devet didaktičnih načel. Po temeljitem preučevanju načel po Francetu Žagarju, sledi primerjava navedenih načel še z dvema avtorjema: z učiteljem in pedagogom Vladimirjem Poljakom in pedagogom Ivanom Andoljškom. V diplomskem delu se osredotočimo na značilnosti posameznega didaktičnega načela, sledi njihova primerjava, iskanje podobnosti in razlik med njimi. Nato so navedeni primeri didaktičnih načel, ki se pojavljajo pri književnem pouku in pri jeziku. Sledeče poglavje je razdeljeno na književnost in na jezik, v okviru katerih je za vsako načelo zapisanih le nekaj primerov udejstvovanja določenega didaktičnega načela. Primeri so vzeti iz različnih priročnikov za učitelje ter iz lastnih izkušenj iz časa svojega šolanja in izobraževanja.
Empirični del zajema dva sklopa: analizo anketnih vprašalnikov, razdeljenih učiteljem in profesorjem slovenščine ter analizo hospitacij, ki sem jih opravljala tako na osnovni kot na srednji šoli ter. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med učitelje in profesorje slovenščine na Osnovni šoli J. in na Gimnaziji T., smo ugotavljali, kako anketiranci uresničujejo didaktična načela v praksi, kako sami doživljajo didaktična načela glede na njihovo pomembnost, od kod črpajo ideje za uresničevanje didaktičnih načel in kako uresničujejo določeno didaktično načelo. V okviru hospitacij nas je zanimalo, kako se didaktična načela uresničujejo pri pouku slovenskega jezika tako v osnovni kot v srednji šoli. Podrobneje smo opazovali aktivnosti in dejavnosti učitelja in učencev ter s pomočjo ocenjevalne lestvice ugotavljali, katero načelo v didaktični enoti prevladuje, katero se pojavlja le del ure ali pa se v didaktični enoti sploh ne pojavlja.
Keywords: Načelo, načelo v didaktiki, vrste didaktičnih načel, didaktična načela pri književnem pouku, didaktična načela pri jeziku, uresničevanje didaktičnih načel pri učni uri slovenščine.
Published in DKUM: 14.10.2013; Views: 2849; Downloads: 444
Full text (1,34 MB) |
5. JEZIKOVNA ZVRSTNOST UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE V DANIH GOVORNIH POLOŽAJIHBarbara Srnko, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu obravnava socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Izpostavlja pomen in vlogo narečja ter ruški govor in njegove značilnosti. V povezavi s tem sledi kratka predstavitev kraja Ruše. Diplomsko delo predstavlja didaktična načela in izpostavlja načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Obravnava tudi otrokov govor in izpostavlja dejavnike govornega razvoja. Obravnavano tematiko osvetljuje v učnem načrtu za slovenščino v tretjem triletju osnovne šole in v povezavi s tem ugotavlja, kakšna je zastopanost narečij in ostalih socialnih zvrsti jezika v Rokusovih samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan, ki jih učenci uporabljajo pri pouku slovenščine na osnovni šoli v Rušah. V zaključku teoretičnega dela so zbrani avtorji in naslovi dosedanjih raziskav, ki se ukvarjajo z rabo socialnih zvrsti jezika učencev osnovne in srednje šole, ter njihove temeljne ugotovitve. Osrednje vprašanje diplomskega dela so socialne zvrsti jezika, ki jih učenci tretjega triletja osnovne šole uporabljajo v različnih govornih položajih. V povezavi s tem me je zanimalo, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe socialnih zvrsti jezika. V ta namen sem uporabila vnaprej pripravljen anketni vprašalnik avtoric doc. dr. Melite Zemljak Jontes in doc. dr. Simone Pulko. S pomočjo slednjega sem ugotovila, katere zvrsti jezika uporabljajo anketirani učenci v domačem okolju s starši, s sokrajani, ki so nevrstniki in vrstniki, ter v šolskem okolju pri urah slovenščine in pri urah drugih predmetov, kako se pogovarjajo med seboj s sošolci in z vrstniki ter z drugimi zaposlenimi na šoli. Prav tako sem ugotovila, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega.
Keywords: učenci tretjega triletja osnovne šole, socialne zvrsti jezika, narečje, ruški govor, didaktična načela, učni načrt, govorni položaj
Published in DKUM: 09.04.2013; Views: 2646; Downloads: 344
Full text (1,09 MB) |
6. PREGLED METODOLOŠKIH VIDIKOV POUČEVANJA IN UČENJA TEMELJNIH KEMIJSKIH KONCEPTOV NA SLOVENSKEM V PRETEKLOSTI IN DANESTadeja Ščavničar, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen pričujočega diplomskega dela je bil proučiti metodično-didaktično oblikovanost srednješolskih kemijskih publikacij za področje anorganske kemije — natančneje učbenikov in tudi prispevkov iz kemijskih revij — skozi različna obdobja. Najzgodnejši članek, ki sem ga obravnavala, je iz leta 1897, zadnji obravnavani članek pa je izšel leta 2002. Analizirala sem deset temeljnih abstraktnih kemijskih konceptov. Kriterij didaktično-metodološke oblikovanosti izbranih publikacij oz. v njih zajetih kemijskih konceptov so predstavljala splošna didaktična načela, ki sem jih opisala v prvem delu tega diplomskega dela. Sprotne ugotovitve sem nanizala na koncu vsakega od konceptov, v sklepnem delu pa sem zbrala skupne in nekoliko bolj posplošene ugotovitve primerjalne analize.
Keywords: kemija, učbenik, metodologija oblikovanja kemijskih konceptov, didaktična načela
Published in DKUM: 10.03.2011; Views: 2809; Downloads: 176
Full text (1,99 MB) |
7. |
