Search the digital library catalog

Abstract: Tekočinsko ravnovesje pri bolnikih z ledvično odpoved ocenjujemo na podlagi kliničnih meril (zastoj nad pljuči, periferni edemi, telesna teža), dodatno pa lahko uporabimo različne diagnostične metode, kot so ultrazvok (UZ) pljuč, bioimpedančna spektroskopija (BIS), rentgenogram prsnega koša, meritve centralnega venskega tlaka in določanje serumske ravni možganskega natriuretičnega peptida. Ocena tekočinske preobremenitve je lahko nenatančna zaradi precejšnjih omejitev vseh navedenih metod. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo na hemodializi pogosto uporabimo kombinacijo kliničnega pristopa, UZ pljuč ter BIS. O vlogi navedenih metod pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo (ALO) je znanega zelo malo, zato smo se odločili za izvedbo raziskave, katere namen je bil ugotoviti uporabnost in vlogo UZ pljuč in BIS za oceno tekočinskega ravnovesja pri kritično bolnih z ALO v letih 2022 in 2023.
Keywords: akutna ledvična odpoved, hipervolemija, ultrazvok pljuč, bioimpedanca, dializa
Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (743,48 KB)

Abstract: Uvod: Zdravstvena pismenost pomembno vpliva na sposobnost posameznika pri oskrbi svojega zdravja. Z zdravjem povezana kakovost življenja je bistveno povezana z nivojem zdravstvene pismenosti. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti povezavo med zdravstveno pismenostjo in kakovostjo življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo sistematično pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in Web of Science ter pri tem upoštevali priporočila PRISMA. Z orodji JBI smo izvedli kritično oceno vključenih raziskav in ocenili moč dokazov po hierarhiji ter izvedli vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 14 člankov. Ocenili smo pet sistematičnih pregledov in devet opazovalnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo določili glavno kategorijo, ki se glasi ''Povezava zdravstvene pismenosti s kakovostjo življenja bolnikov s KLB'' in tri podkategorije: slaba zdravstvena pismenost, dobra zdravstvena pismenost in vpliv več dejavnikov na kakovost življenja. Ugotavljamo pomembno povezavo med zdravstveno pismenostjo in kakovostjo življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Diskusija in zaključek: Dobra zdravstvena pismenost zagotavlja boljše razumevanje zdravstvenih informacij, kar vpliva na odločitve pri izbiri zdravstvenih storitev in spodbuja aktivno sodelovanje pri upravljanju bolezni, kar prispeva k boljšemu nadzoru simptomov in povečuje možnosti transplantacije pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo.
Keywords: zdravstvena pismenost, kronična ledvična bolezen, kakovost življenja, dializa, hemodializa
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 564; Downloads: 176
Full text (1,06 MB)

Keywords: peritonealna dializa, hiperhidracija, bioimpedanca, hitrost pulznega vala, krvni tlak, pljučni kometi
Published in DKUM: 07.02.2022; Views: 862; Downloads: 68
Full text (935,65 KB)

Abstract: Uvod: Pri pacientih s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s peritonealno dializo (PD), lahko številni dejavniki prispevajo k nastanku peritonitisa. Namen naše raziskave je bil pri pacientih, zdravljenih s PD, analizirati povezavo med različnimi kliničnimi dejavniki in biokemičnimi vrednostmi ter pojavom peritonitisa. Metode: V raziskavo smo vključili 53 pacientov, starih od 15 do 67 let, ki so začeli zdravljenje s PD na Oddelku za dializo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v obdobju od maja 1998 do novembra 2016. Analizirali smo biokemične vrednosti in klinične dejavnike pacientov, zdravljenih s PD, ob pričetku zdravljenja s PD ter nato ob pojavu prvega peritonitisa oziroma ob koncu opazovanega obdobja. V opazovanem obdobju 1615 mesecev (1–123,7 meseca, povprečno 30,5±30,9 meseca), smo pri 15 pacientih (28,3 %) diagnosticirali peritonitis. Rezultati: Pacienti, ki so preboleli peritonitis, so imeli v primerjavi s pacienti brez prebolelega peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD višjo koncentracijo serumskega fosfata (U = 155,00, p = 0,010). Povprečni čas verjetnosti pojava prvega peritonitisa pri vseh pacientih je bil 77,4 meseca (95% IZ [59,7; 95]). Pacienti z normalnim serumskim fosfatom ob pričetku zdravljenja s PD so imeli povprečen čas preživetja, do pojava peritonitisa, 110 mesecev (95% IZ [92,1; 127,9]), pacienti z visokim serumskim fosfatom pa so imeli povprečen čas preživetja do pojava peritonitisa, 67,3 mesecev (95% IZ [10; 47,7]). Razprava: Rezultati naše raziskave kažejo na pomemben vpliv serumskega fosfata na pojav peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD. Ta ugotovitev je lahko v pomoč pri prepoznavanju pacientov, ki zdravljenje s PD pričnejo z visokim nivojem serumskega fosfata in imajo zato višje tveganje za nastanek peritonitisa.
Keywords: končna odpoved ledvic, preddializno izobraževanje pacientov, peritonealna dializa, peritonitis, serumski fosfat.
Published in DKUM: 10.01.2018; Views: 1642; Downloads: 176
Full text (958,26 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Peritonealna dializa je ena izmed oblik nadomestnega zdravljenja pri končni odpovedi ledvic. Je zdravljenje, ki od pacienta zahteva samostojnost in samodisciplino. Pred začetkom zdravljenja ima pomembno vlogo medicinska sestra, saj z zdravstveno vzgojo pouči pacienta o njegovi bolezni in zdravljenju ter ga prične uvajati v nov način življenja. Medicinska sestra se mora zavedati, da se vsi pacienti ne učijo enako hitro ter ne sprejemajo svojega zdravstvenega stanja na enak način, zato mora pacienta obravnavati kot posameznika. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomske naloge smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela, preučili in uporabili smo domačo in tujo literaturo ter internetne vire. Za empirični del naloge smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja ter pregledom negovalne dokumentacije. Rezultati: V študiji primera smo izpostavili naslednjih osem negovalnih diagnoz: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, tekočine, nevarnost za neuravnovešen volumen tekočin, spanje, motnje spanja, nevarnost infekcije, strah (pred zapleti, ki se lahko pojavijo pri peritonealni dializi), učinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, funkcija srca, zmanjšana bolečina, kronična (hrbtenica). Sklep: Peritonealna dializa je zdravljenje, ki zahteva od pacienta pripravljenost za učenje in upoštevanje navodil. Končna ledvična odpoved ima vpliv na življenjske aktivnosti, s tem pa tudi na kakovost življenja. Dobro pripravljen, poučen, samozavesten in samodiscipliniran pacient lahko živi kakovostno. Zato je naloga medicinske sestre, da pridobi pacientovo zaupanje in ga pripravi na nov način življenja.
Keywords: peritonealna dializa, končna ledvična odpoved, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Published in DKUM: 16.02.2016; Views: 2956; Downloads: 469
Full text (1,49 MB)