1. Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricahMihaela Koletnik, Benedikta Gungl, 2025 Abstract: Monografija prinaša izsledke raziskave narečnega oblačilnega izrazja pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Na podlagi ugotovljenih glasoslovnih značilnosti – značilno ohranjanje kračine vseh issln. kratkih naglašenih samoglasnikov in izkazovanje definicijskih lastnosti panonske narečne ploskve vzhodne slovenščine – je utemeljena umestitev trojiškega govora v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Osrednji del monografije predstavlja prvi obsežnejši prispevek sploh k poznavanju narečne oblačilne terminologije pri Sveti Trojici. Opis podeželskega oblačilnega videza moških, žensk in otrok v drugi polovici 20. stoletja ter ob nekaterih posebnih priložnostih je nastal na podlagi ustnih pričevanj informatork, proučitve fotografij in lastnega, na izkušnjah temelječega vedenja. Tu predstavljeno in analizirano trojiško oblačilno izrazje je bilo pridobljeno z vodenimi intervjuji z govorci. Trojiški oblačilni termini so znotraj sedmih pomenskih sklopov predstavljeni ob izbranem slikovnem gradivu (304 slike) v obliki 736 abecedno urejenih slovarskih sestavkov. Obravnavani so glede na besedotvorne lastnosti in izvor, s čimer osvetljujemo pojave vnašanja tujih jezikovnih prvin v narečje, ter primerjano z iztočnicami v slovarskih delih, ki zajemajo knjižni jezik (Pleteršnikov slovar (1894–1895) in Slovar slovenskega knjižnega jezika2), s čimer osvetljujemo zgodovino pojavljanja posamezne besede v narečju in knjižnem jeziku, opredeljujemo njeno razširjenost ter opozarjamo na morebitne pomenske razlike.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, krajevni govor pri Sveti Trojici, terminologija, oblačilno izrazje
Published in DKUM: 11.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (8,74 MB)
This document has many files! More... |
2. Frazemi s poimenovanji za živali v hotinjskem govoru : magistrsko deloNataša Dokl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Frazemi s poimenovanji za živali v hotinjskem govoru obravnava živalske frazeme v hotinjskem govoru, ki spada med vzhodnopohorske govore štajerske narečne skupine. V središče postavlja primerjalne frazeme, v katerih nastopajo poimenovanja za živali, zlasti domače in prostoživeče, ter razkriva, kakšno vlogo imajo te živali kot pomenski nosilci v narečnem govoru.
Gradivo je bilo zbrano s pomočjo terenskega raziskovanja in nato primerjano s knjižnimi frazemi iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Slovarja slovenskih frazemov. Ugotovljeno je bilo, da se manjši del narečnih frazemov delno ali v celoti pomensko prekriva s knjižno različico, medtem ko več primerjalnih frazemov kaže izrazito lokalno specifiko in niso zabeleženi v knjižnih slovarjih. Prav ti frazemi pričajo o živosti in ustvarjalnosti narečnega jezika, ki ohranja prvine tradicionalnega mišljenja in vrednotenja sveta.
Poseben poudarek je namenjen prenesenim pomenom, ki jih imajo živali v frazemih – pri tem izstopajo predvsem negativne osebnostne in socialno nezaželene lastnosti, kot so lenoba, lažnivost, trma, pijanost … Pozitivni pomeni, kot sta pridnost ali zvestoba, so redkejši, a vseeno prisotni. V delu so pod drobnogled vzete tudi manjšalnice, ki pogosto izražajo nežnost ali čustveno navezanost in se pojavljajo tako ob domačih kot tudi ob prostoživečih živalih.
Namen naloge je prispevati k raziskovanju slovenske narečne frazeologije, ki je še vedno slabo dokumentirana. S tem magistrskim delom smo želeli dopolniti jezikovno sliko slovenskega prostora in opozoriti na pomen ohranjanja jezikovne ter kulturne raznolikosti, kot jo odraža tudi hotinjski govor.
Keywords: dialektologija, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorski govor, narečna frazeologija, primerjalni frazemi z zoonimno sestavino
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1011,04 KB) |
3. Besedje iz pomenskega polja "Človek" (telo, bolezni, družina) v izbranih koroških govorih : diplomsko deloKatja Tomažič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Besedje iz pomenskega polja Človek »telo, bolezni, družina« v izbranih koroških govorih prikazuje narečno in glasoslovno podobo severnopohorsko-remšniškega narečja v štirih raziskovalnih točkah.
S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas je izbranih 151 vprašanj, ki so razdeljena v tri pomenska polja.
V diplomskem delu je najprej predstavljena koroška narečna skupina in severnopohorsko-remšniško podnarečje. Tej predstavitvi sledi geografski, zgodovinski in glasoslovni oris krajev, ki smo jih analizirali.
Severnopohorsko-remšniško narečje se govori na obeh straneh reke Drave od Ruš do Vuzenice in na drugi strani po Kozjaku vse do Svetega Duha na Ostrem Vrhu.
Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza zbranega besedja, ki prikazuje narečno podobo štirih izbranih krajev: Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica in Sveti Primož na Pohorju. S pomočjo informatojev in vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala gradivo in ga analizirala.
Zbrano gradivo je zapisano v fonetični obliki in obdelano s pomočjo strokovne literture.
Ugotovila sem, da je največ besed slovanskega izvora, tem sledijo prevzete besede iz nemščine, saj se obravnavano območje stika z nemško govorečim jezikovnim prostorom.
Keywords: dialektologija, koroško narečje, severnopohorsko-remšniško narečje, vprašalnice SLA, pomensko polje »Človek«
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,27 MB) |
4. Prekmursko lončarsko besedje v FilovcihMihaela Koletnik, 2007, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem ravenskem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Filovcih in Tešanovcih. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, strokovno besedje, lončarska terminologija
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 115; Downloads: 12
 Link to full text |
5. O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarjuIrena Stramljič Breznik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Keywords: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 99; Downloads: 17
Full text (861,46 KB)
This document has many files! More... |
6. Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko deloMaša Kirbiš, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 109; Downloads: 48
Full text (1,21 MB) |
7. Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 80; Downloads: 15
Full text (1,21 MB)
This document has many files! More... |
8. Zinka Zorko in raziskovanje slovenskih narečijMarko Jesenšek, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala znanje z izrazito osebno noto, ki jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V članku je predstavljena njena »jezikovna opo‑ roka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Keywords: slovenska narečja, dialektologija, slovenščina
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 166; Downloads: 21
Full text (957,85 KB)
This document has many files! More... |
9. Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)Natalija Ulčnik, 2023, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Keywords: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 183; Downloads: 43
Full text (672,83 KB)
This document has many files! More... |
10. Govor treh Bistric v PrekmurjuNina Zver, 2023, original scientific article Abstract: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice.
Keywords: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 200; Downloads: 29
Full text (2,90 MB)
This document has many files! More... |
