| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini
Alen Šuta, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini je zagotavljanje zanesljivega in hitrega diagnosticiranja pri vitalno ogroženih pacientih. Prenosne laboratorijske naprave pripomorejo k zmanjševanju časa obravnave pacientov, saj z njimi znatno zmanjšamo čas od odvzema krvi do prikaza laboratorijskih rezultatov. Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Do strokovne literature smo dostopali preko baz podatkov: COBISS, PubMed, CINAHL, Medline, Google Učenjak in DKUM. Pri iskanju literature smo se omejili na literaturo, ki ni starejša od deset let. V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in kombiniranega tipa. Podatke, ki smo jih pridobili, smo analizirali ter jih prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno statistično metodo analize podatkov. Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da se laboratorijske naprave uporabljajo vsakodnevno pri številnih pacientih, pri katerih zmanjšajo potreben čas do prikaza najnujnejših laboratorijskih rezultatov. Vodilne težave, ki smo jih prepoznali pa so bile izredno draga nabava prenosnih laboratorijskih naprav in drage potrošne kartuše. Razprava in sklep: V diplomskem delu smo ugotovili, da je doprinos prenosnih laboratorijskih naprav zadovoljiv in prekaša njihove slabosti.
Keywords: nujna medicinska pomoč, urgentni center, laboratorijska diagnostika, laboratorijski rezultati.
Published in DKUM: 22.03.2022; Views: 224; Downloads: 68
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Pravne in etične dileme pri darovanju organov mladoletnih oseb : magistrsko delo
Nataša Jakopič, 2020, master's thesis

Abstract: Darovanje organov je danes dobro uveljavljena kirurška medicinska praksa. Predstavlja učinkovit način zdravljenja poškodb organov, ki so posledica hudih prometnih nesreč, težkih bolezni in današnjega načina življenja, saj bolnikom s presajenimi organi omogoča živeti kvalitetnejše in daljše življenje kot če novega organa nebi prejeli. V zadnjih desetletjih je bila v evropskem prostoru uspešno vzpostavljena transplantacijska mreža t. i. Eurotransplant za namene izmenjave in oskrbe držav z organi za potrebe transplantacij. Eurotransplant deluje na podlagi načela solidarnosti. Tudi Slovenija je postala njegova članica in obenem ustanovila še svojo nacionalno mrežo Slovenija Transplant. Idejna zasnova mednarodne izmenjave organov je izjemno uspešna, saj zagotavlja veliko verjetnost čakajočim bolnikom, da bodo potrebovani organ tudi prejeli. Donorstvo organov temelji na visoki stopnji samozavedanja in altruizma posameznika. V splošnem pa darovalcev organov primanjkuje, medtem ko se število prejemnikov nesorazmerno povečuje. Darovalci so lahko odrasle osebe, izjemoma tudi otroci, mladoletni ob izpolnjevanju strogih pogojev, saj so manj primerni zaradi svoje telesne in duševne nerazvitosti. Številne tuje raziskave poročajo tudi o dolgotrajnih posledicah darovanja organov otrok, ki jih ta pusti v razvoju otroka. Vendar pa so otroci v določenih primerih najprimernejši darovalci. To je, kadar kateri izmed njihovih živečih sorojencev boleha za resno dedno genetsko boleznijo. V takšnih primerih bi bili otroci v svoji zgodnji starosti ustrezni darovalci za uspešno zdravljenje sicer neozdravljivih bolezni sorojencev. Govorimo o t.i. »saviour sibling« otrocih. Ker se v takšnih primerih biomedicina poslužuje posegov v genetiko človeka, se pojavljajo številna etična in pravna vprašanja, kje so meje poseganja v telo človeka in kakšni so dopustni nameni? Ali bomo lahko določili tudi spol in druge osebne lastnosti človeka? Nekatere države iz omenjenih dvomov zavračajo takšne biomedicinske posege, s katerimi bi sicer preprečili nastanek neozdravljivih bolezni. Treba se je vprašati, ali je mogoče, da bi bile takšne biomedicinske metode lahko med drugim sredstvo za izvrševanje človekovih pravic. Odgovori na takšna vprašanja bi najverjetneje bili povsem drugačni, če bi se v takšnih situacijah znašel vsak sam. Menim, da sta pravo in medicina ustvarjena zaradi ljudi. Z nekim naravnim namenom, da omogočata razvoj človeka. In kot je družba začela odprto razmišljati o občutljivih temah, kot je smrt in evtanazija, menim, da bi lahko začeli na enak način razmišljati tudi o rojstvu človeka. Današnja medicina uspešno sledi izzivom človekovega razvoja. Vendar pa miselnost družbe mnogokrat trči v etične dileme. Pojavljajo se dvomi o možnostih zlorab znanstvenega raziskovanja, vendar pa v kolikor so meje jasno določene in protipravna ravnanja ustrezno sankcionirana je tudi takšne dvome mogoče preseči. Navsezadnje, je skrb in temeljno vodilo znanosti in medicine blagor bolnika že od obstoja Hipokrata naprej.
Keywords: Darovalec, darovanje organov, privolitvena sposobnost, pravica do življenja, Oviedska konvencija, saviour sibling, predimplantacijska genetska diagnostika.
Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 354; Downloads: 81
.pdf Full text (1,32 MB)

3.
4.
Diagnostika in prognostika elektromehanskih sklopov na podlagi mehanskih, električnih, vibracijskih in akustičnih signalov : magistrsko delo
Jernej Mlinarič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen te magistrske naloge je razviti pametni sklop elektromotor-gonilo, ki bo zmožen samostojno postaviti diagnostiko delovanja ter na podlagi izmerjenih vibracij napovedati trend delovanja oz. prognostiko. To delo obsega ustrezno izbiro potrebnih senzorjev in podporne elektronike, njihovo ustrezno integracijo v sklop ter pripravo programa za zajemanje signalov in njihovo obdelavo, kar vključuje ustrezno filtracijo in obdelavo izmerjenih veličin ter njihovo shranjevanje v ustrezen format in datoteko. Naloga obravnava tudi vzpostavitev internetnega strežnika, kjer se objavljajo rezultati meritev, torej diagnostika sklopa in njegova prognostika oz. trend delovanja. Internetni strežnik je namenjen tudi alarmiranju uporabnika o kritičnem stanju sklopa.
Keywords: GOSTOP, pametne tovarne, trifazni sinhronski motor s trajnimi magneti, planetno gonilo, merjenje vibracij, prognostika in diagnostika sklopa, django, nizkopasovni filtri, pasovno prepustni filtri
Published in DKUM: 02.11.2020; Views: 383; Downloads: 137
.pdf Full text (4,47 MB)

5.
Razvoj sodobnega merilnika krvnega tlaka in utripa : magistrsko delo
Jernej Medved, 2019, master's thesis

Abstract: V vse večji izbiri najrazličnejših vrst merilnikov krvnega tlaka ter srčnega utripa ostaja primarna naloga merilnika še vedno enaka, tj. odčitati pravilne vrednosti krvnega tlaka in srčnega utripa. Kadar je uporabnik oz. pacient zbolel za hipertenzijo, pa je naloga zagotoviti čim boljše nadzorovanje bolezenskega stanja. V magistrskem delu je zajet pregled trenutno popularnih merilnikov krvnega tlaka in srčnega utripa, na podlagi ugotovitev pa je razvit sodobni merilnik krvnega tlaka in utripa. Merilnik omogoča trenutno spremljanje signala meritev, zgodovino preteklih meritev in se s pomočjo Wi-Fi-povezave povezuje z mobilno aplikacijo, ob tem pa je velik poudarek namenjen natančnosti in vsestranski uporabnosti.
Keywords: neinvazivna diagnostika, oscilometrična metoda, Holter, merilnik krvnega tlaka in srčnega utripa
Published in DKUM: 28.06.2019; Views: 853; Downloads: 99
.pdf Full text (3,29 MB)

6.
Osveščenost pacientov o anevrizmi abdominalne aorte
Katja Jambrovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: V razvitem svetu okoli 15 % vseh bolezni predstavljajo bolezni srca in ožilja. Mednje sodi tudi anevrizma abdominalne aorte, ki je v večini primerov asimptomatska, zato se po navadi odkrije po naključju pri ultrazvoku trebuha. Namen diplomskega dela je predstaviti in opisati anevrizmo abdominalne aorte ter raziskati osveščenost pacientov o anevrizmi abdominalne aorte. Raziskovalna metodologija: Empirični del diplomskega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu januarju 2019. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vključeni so bili pacienti z diagnosticirano anevrizmo abdominalne aorte. Rezultate smo obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 90 % anketiranih ve, kaj je anevrizma abdominalne aorte, od tega jih 80 % ve, da je največji zaplet ruptura aorte. Glede ostalih informacij so anketirani slabše seznanjeni. Predavanj, povezanih z anevrizmo abdominalne aorte, bi se udeležilo 56 % anketiranih. Sklep: Anevrizma abdominalne aorte je zelo prikrita bolezen, zato bi s presejalnimi UZ preiskavami pripomogli k zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju. Tako bi preprečili nastanek večjih anevrizem abdominalne aorte.
Keywords: diagnostika, ožilje, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, znanje pacientov
Published in DKUM: 26.06.2019; Views: 747; Downloads: 84
.pdf Full text (578,26 KB)

7.
Akcijska logika dreves izvajanj z operatorjem unless : doktorska disertacija
Robert Meolic, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija definira in raziskuje akcijsko logiko dreves izvajanj z operatorjem unless (ACTLW). ACTLW je izjavna temporalna logika razvejanega časa. Izhaja iz logike ACTL, ki je bila vpeljana leta 1990 in je ena od uveljavljenih temporalnih logik za izražanje lastnosti modelov, ki temeljijo na dogodkih. ACTLW je fleksibilnejša od ACTL, saj ne vsiljuje uporabe notranjega dogodka T pri izražanju lastnosti. ACTLW je tudi nekoliko izraznejša od ACTL, saj vsebuje temporalni operator unless (W), katerega pomena v ACTL ni možno v celoti izraziti. Nasprotno pa lahko vse formule ACTL izrazimo z uporabo operatorjev ACTLW. ACTLW omogoča učinkovito izvedbo preverjanja modelov s podobnimi algoritmi kot pri preverjanju modela s CTL, kar je pomembna izboljšava glede na logiko ACTL. Doktorska disertacija podaja definicijo logike ACTLW, izpeljave vseh standardnih temporalnih operatorjev in algoritme za globalno preverjanje modela z ACTLW s simboličnim računanjem. Predstavljeni so tudi algoritmi za tvorjenje diagnostike pri ACTLW, za tvorjenje lineamih prič in protiprimerov pri ACTLW ter za tvorjenje avtomatov prič in proti primerov pri ACTLW. Doktorska disertacija je v celoto zaokrožena z vzorci formul ACTLW in dvema večjima praktičnima primeroma: verifikacijo več različnih algoritmov za medsebojno izključevanje in verifikacijo dveh asinhronih vezij za porazdeljeno medsebojno izključevanje.
Keywords: formalne metode verifikacije sistemov, preverjanje modela, temporalna logika, doktorske disertacije, CTL, ACTL, ACTLW, diagnostika, problem medsebojnega izključevanja
Published in DKUM: 04.08.2017; Views: 1180; Downloads: 90
.pdf Full text (1,04 MB)

8.
Prisotnost različnih genotipov bakterije Clostridium difficile pri hospitaliziranih bolnikih v Sloveniji med dvomesečnim zimskim obdobjem
Maja Rupnik, Sara Beigot Glaser, Alenka Andlovic, Ingrid Berce, Tjaša Žohar Čretnik, Bojan Drinovec, Tatjana Harlander, Nadja Orešič, Mateja Ravnik, Iztok Štrumbelj, 2013, original scientific article

Abstract: Izhodišča: Clostridium difficile je trenutno v svetu med najpomembnejšimi povzročitelji bolnišničnih črevesnih okužb. Seve lahko nadalje razlikujemo z ribotipizacijo. Nekateri ribotipi (npr. 027) so v številnih evropskih državah povezani z obširnimi izbruhi, povišano obolevnostjo in povišano smrtnostjo. V tem prispevku opisujemo razširjenost različnih ribotipov na območju celotne Slovenije. Metode: Seve bakterije C. difficile, ki so jih osamili v vseh osmih laboratorijih, kjer v Sloveniji diagnosticirajo bakterijo C. difficile, smo ribotpizirali. Prav tako smo zbrali podatke o skupnem številu opravljenih preiskav na C. difficile ter demografske podatke (starost in spol bolnikov). Rezultati: V dvomesečnem zimskem obdobju je bilo v Sloveniji testiranih skupaj 860 vzorcev, od teh je bilo pozitivnih 154 (17,9 %) vzorcev pri 125 bolnikih. Odstotek pozitivnih vzorcev v posameznem laboratoriju se je gibal od 13,3 do 43,2 %. Dva od osmih laboratorijev (oba iz primorsko-obalne regije) v času študije nista imela pozitivnih vzorcev. Tipiziranih je bilo 149 sevov. Uvrstili smo jih v 35 ribotipov, vendar je bilo več kot polovica sevov (57,7 %) v samo dveh ribotipih, 027 in 014/020. Ribotip 027 v Sloveniji do leta 2010 ni bil zaznan, v tej študiji je bil najpogostejši ribotip, prevladoval pa je v severovzhodni regiji. Zaključki: Raznolikost sevov C. difficile v Sloveniji je velika. Prevladovanje ribotipa 027 in visok odstotek pozitivnih vzorcev v nekaterih regijah kažejo na možnost izbruhov okužbe.
Keywords: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, mikrobiološka diagnostika
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 814; Downloads: 131
.pdf Full text (92,31 KB)
This document has many files! More...

9.
Encimi v likvorju
Matej Kravos, Grega Kralj, Ivan Malešič, 2008, original scientific article

Abstract: Izhodišča: V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor smo za leto 2006 hoteli ugotoviti število punkcij in spekter naročenih preiskav s poudarkom na encimski diagnostiki v likvorju. Možgani so zelo bogati z glutamat-dehidrogenazo (GLDH). Ker v literaturi ni podatkov o njegovi aktivnosti v likvorju, smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo merljive aktivnosti GLDH. Poškodbe celic centralnega živčnega sistema (CŽS) povzročijo sproščanje encimov in dvig njihove aktivnosti v likvorju enako kot povzročijo poškodbe drugih tkiv sproščanje encimov v zunajcelično tekočino. Krvno-likvorska pregrada je normalno neprepustna za številne encime krvi, zatougotovljene encimske aktivnosti v likvorju večinoma ne izvirajo iz krvi. GLDH je parenhimski encim in se nahaja v mitohondrijih vseh celic, v možganih pa v celicah nevronov in glije. Njegova znižana aktivnost v možganih lahko privede do degenerativnih okvar oziroma bolezni. Bolniki in metode: V UKC Maribor je bilo opravljenih 1241 lumbalnih punkcij. Določanje beljakovin in glukoze je bilo opravljeno v vseh vzorcih. Izvršene ni bilo nobene encimske preiskave v likvorju. Do sedaj smo na aktivnost GLDH analizirali 71 likvorjev. Encimske aktivnosti so variirale od 0-340 nkat/L. Samo v petih primerih nismo ugotovili aktivnosti GLDH. Raziskava še poteka. Rezultati: V večini analiziranih likvorjev (92,96%) smo ugotovili merljive aktivnosti GLDH.Največ (32,08%) jih je bilo od oseb, obolelih z multiplo sklerozo in pri vseh smo ugotovili merljivo aktivnost GLDH. Podatek še ni objavljen v strokovni literaturi. Zaključki: Ugotovitev merljivih aktivnosti GLDH v likvorju je pomembna glede na njegovo specifično vlogo v možganih. Nadaljnje raziskave bodo ugotovile, ali so tudi diagnostično značilne za določene bolezni CŽS.
Keywords: lumbalna punkcija, likvor, encimska diagnostika, glutamat-dehidrogenaza, glutamat, multipla skleroza
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 1252; Downloads: 124
.pdf Full text (120,89 KB)
This document has many files! More...

10.
Transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) kot označevalec sindroma odvisnosti od alkohola
Matej Kravos, Ivan Malešič, 2008, original scientific article

Abstract: Izhodišča: Čezmerno uživanje alkohola prične spreminjati strukturo transferina v transferin z zmanjšanim deležem ogljikohidratov (CDT). Od vseh znanih laboratorijskih označevalcev je edino CDT specifičen, noben pa ni dovolj občutljiv za dokazovanje odvisnosti od alkohola. Metode: V raziskavi smo hotelipotrditi odvisnost od alkohola s pomočjo vprašalnikov in laboratorijskihoznačevalcev, s posebnim poudarkom na CDT. Rezultati: Vključenih je bilo 68 (92,6% moških, 7,4% žensk) krvodajalcev in ambulantnih kontrolnih oseb ter 186 (89,2% moških, 10,8% žensk), bolnišnično zdravljenih zaradi odvisnosti od alkohola. Prvim smo označevalce določili enkrat, drugim ob sprejemu v bolnišnico, po 14 in po 42 dneh. Odvisni od alkohola so imeli statistično značilno zvišane vrednosti CDT, glutamat dehidrogenaze (GLDH), aspartat-aminotransferaze (AST), alanin-aminotransferaze (ALT), gama-glutamil transferaze (GGT), povprečnega volumna eritrocitov (MCV) in znižane vrednosti sečnine. Najbolj zanesljiv je bil CDT z visokima specifičnostjo (91,2%) in občutljivostjo (81,4%). Površina pod krivuljo ROC je bila izjemna z 99,9%. Statistično značilna je bila tudi kinetika normalizacije CDT, AST, ALT, GGT, MCV in kreatinina po 14 dneh ter CDT, AST, GGT, MCV in kreatinina po 42 dneh abstinence. Potek normalizacije vrednosti CDT smo ocenili kot klinično najuporabnejši. Diagnostično najpomembnejša je bila kombinacija CDT, MCV in AST. Pomen GGT je bil nižji od naših pričakovanj. Zaključki: V naši populaciji je CDT, v primerjavi z ostalimi, najbolj specifičen označevalec z visoko občutljivostjo. Kot samostojen označevalec ali kot presejalni test odvisnosti od alkohola pa ni dovolj zanesljiv. Njegova uporabnost je ključna v diagnostiki, kontroli abstinence in izvedenstvu, vendar le v kombinaciji z ostalimi laboratorijskimi označevalci.
Keywords: biološki označevalec, etanol, diagnostika odvisnosti, konstelacija preiskav, abstinenca
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 20893; Downloads: 185
.pdf Full text (155,95 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica