1. |
2. |
3. Varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Kelih, 2023, undergraduate thesis Abstract: Tema v diplomski nalogi je varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti, ki spada med oblike zasebnega varovanja. V Sloveniji je detektivska dejavnost poznana od leta 1998, leta 1994 pa je bil sprejet prvi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) pri nas. Zakon je doživel razne spremembe in dopolnitve, danes pa velja prenovljeni Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki je bil sprejet leta 2011. Predstavljeno je delo detektiva ter narejena primerjava policijskega in detektivskega dela na področju pridobivanja osebnih podatkov. Nadaljujemo s predstavitvijo glavnih pravnih temeljev o dopustnem obsegu posega v pravico do zasebnosti in pravico do osebnih podatkov pri izvajanju detektivske dejavnosti ter postopek o pridobivanju le-teh.
Poleg slovenske ureditve zakonov je vpisana tudi evropska zakonodaja. Največ poudarka je na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, GDPR), s katerim smo preverjali, ali je jasnost in ustreznost zakonodaje detektivom delo olajšala, ali otežila.
S pomočjo raziskovalnega pristopa v raziskovalnem delu smo analizirali problematiko varovanja osebnih podatkov. Osrednja tema je omejenost detektivov s strani zakonodaje. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da se anketiranci v večini strinjajo, da jih zakonodaja omejuje pri zbiranju osebnih podatkov. Po analizi raziskave smo ugotovili, da bi lahko detektivom na podlagi njihovih kvalifikacij podelili več pooblastil.
Keywords: zasebnost, varovanje zasebnosti, osebni podatki, detektivi, detektivska dejavnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.04.2023; Views: 762; Downloads: 95
 Full text (2,40 MB) |
4. Medijska analiza detektivske dejavnosti od septembra 2012 do septembra 2022 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostUroš Ribič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje vzporednost razvoja detektivske dejavnosti in detektivske fikcije. Narava dela prvih detektivov in njihove metode reševanja primerov so burile duha posameznikov že vse od začetka detektivske dejavnosti, neverjetne zgodbe o dosežkih briljantnih detektivov, ki so znova in znova premagovali kriminalce, pa so kmalu za sabo potegnile tudi pisatelje, ki so skozi literarnega detektiva našli medij za izražanje svojih fascinacij.
Z analizo virov in izvedbo medijske analize smo raziskovali detektivsko dejavnost in medijsko prisotnost le-te v obdobju zadnjih desetih let ter kakšna je slika detektivske dejavnosti. Istočasno smo raziskali zgodovino in razvoj detektivskega poklica ter detektivske fikcije, obenem pa iskali tudi vzporednice med fikcijo in resničnostjo. Z opredelitvijo zakonskih podlag in omejitev detektivskega poklica smo ustvarili podlago za primerjavo fiktivnega in resničnega detektiva.
Hipotezo, da je imela detektivska dejavnost velik vpliv na razvoj detektivske fikcije, smo potrdili z analizo zgodovinskih in literarnih virov, ki so prav tako potrdili hipotezo, da je detektivska fikcija postal samostojen žanr, ki z detektivskim delovanjem nima veliko skupnega. Primerjava fiktivnega in resničnega detektiva je to hipotezo še dodatno potrdila. Nato smo z izvedbo medijske raziskave 194 medijskih prispevkov devetih slovenskih novičarskih portalov s kvantitativnimi podatki potrdili hipotezo, da je detektivska dejavnost v slovenskih spletnih medijih slabše zastopana, s povprečno manj kot dvema člankoma letno. Četrte hipoteze, da je podoba detektiva v slovenskih medijih osnovana v fikcij z obstoječimi podatki in obdelavo nismo uspeli dokončno potrditi ali ovreči, zaključki le nakazujejo, da je prevladujoče prisotna reprezentacija fiktivnega detektiva v slovenskih medijih. Ugotovili smo, da je na področju prepoznavnosti detektivske dejavnosti še veliko prostora za izboljšanje.
Keywords: detektivska dejavnost, medijska analiza, detektivska fikcija, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.12.2022; Views: 614; Downloads: 72
Full text (1,69 MB) |
5. Osebna zaznava detektivov - analiza sodne prakse : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Kancilija, 2022, undergraduate thesis Abstract: Detektivska dejavnost je zbiranje, obdelava, posredovanje informacij in podatkov ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja licenciran detektiv. Detektivi v skladu z zakonom uporabljajo upravičenje osebne zaznave, ki pomeni zbiranje informacij iz javnih ali na javnih krajih, javno dostopnih zaprtih in odprtih prostorov ter prostorov in krajev, ki so vidni iz javno dostopnega mesta. Pri izvajanju tega upravičenja se velikokrat gibljejo po robu zakona, kar nam utemeljujejo nekatere preučene sodne prakse. V sodni praksi nemalokrat naletimo na primere, v katerih je detektiv obtožen nezakonitega pridobivanja dokazov, zaradi uporabe tako imenovanih prikritih preiskovalnih ukrepov, nezakonite uporabe tehničnih sredstev in posega v zasebni prostor posameznika. Detektivi, s katerimi smo opravili intervjuje, si osebno zaznavo razlagajo kot vrednotenje s čutili pridobljenih informacij. Osebno zaznavo izvajajo skladno z določbami zakona, z neposrednim opazovanjem in/ali poslušanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Ključna zaznana dejstva pogosto dokumentirajo z uporabo sredstev za slikovno snemanje, ko je to nujno potrebno. Detektivi menijo, da je zakonska dikcija osebne zaznave tako široka, da pri izvedbi te ne prihaja do nekih bistvenih odstopanj. Dva detektiva sta že imela primere, ki so bili predmet sodne preveritve pri čemer je sodišče je v njunih primerih razsodilo v njuno prid. Poudarili so, da mora detektiv pri izvajanju detektivske dejavnosti in pri pridobivanju podatkov in informacij ravnati v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti in drugimi zakoni, ravnati mora strokovno in je ne sme izvajati na način, s katerim bi posegal v zasebnost posameznika, pri čemer je v vsakem posamičnem primeru treba tehtati pravico do zasebnosti v odnosu do pravic naročnika ali javnega interesa (test sorazmernosti).
Keywords: osebna zaznava, detektivska dejavnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 679; Downloads: 141
Full text (497,11 KB) |
6. Vloga detektiva pri preiskovanju nezvestobe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAleksander Godler, 2022, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje nezvestobe velja za eno najbolj delikatnih detektivskih opravil, ki vzbuja veliko etičnih in moralnih vprašanj. Ponavadi je to tudi tisto opravilo, zaradi katerega širša javnost detektive pozna. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da se bodo detektivi tudi v prihodnosti ukvarjali s preiskovanjem nezvestobe, zaradi česar je smiselno pridobiti globlje razumevanje njihove vloge pri tovrstnih primerih. Samo javno mnenje o delu detektiva pa je v Republiki Sloveniji precej popačeno in v veliki meri temelji na gledanju televizijskih nanizank ter filmov. Diplomsko delo se osredotoča tudi na nevarnosti, ki jim je detektiv pri tovrstnih primerih izpostavljen. Ugotovitve imajo podlago v intervjujih in anketi s slovenskimi detektivi, ki opisujejo detektivsko delo kot stresno, naporno, nepredvidljivo, razburljivo, nevarno in dinamično. Samo preiskovanje pa je velikokrat oteženo zaradi najrazličnejših omejitev, kjer izstopa pričakovana zasebnost. Detektiv mora pri preiskovanju nezvestobe reagirati hitro, a previdno, da ne prekorači mej zakonitosti. Samega povpraševanja po detektivih za preiskovanje nezvestobe je v Republiki Sloveniji veliko, kar pomeni, da imajo detektivi s tem veliko dela, pa tudi zaslužka. Pri mednarodni primerjavi je bilo ugotovljeno, da se države razlikujejo predvsem v tem, da dokazi o nezvestobi ponekod vplivajo na postopke sodišč, podrugod pa ne. Veliko razlik pa se je pokazalo tudi pri uporabi tehničnih sredstev. Hrvaški detektivi lahko uporabljajo sledilno napravo, v drugih proučevanih državah pa se tega ne sme. Za razliko od slovenskih detektivov, imajo hrvaški in ameriški celo pravico do hrambe in nošenja orožja. Ugotovljeno pa je bilo, da je detektivsko preiskovanje nezvestobe v vseh primerjanih državah prisotno v veliki meri.
Keywords: detektivi, detektivska dejavnost, zasebni preiskovalci, preiskovanje nezvestobe, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 486; Downloads: 86
Full text (1,53 MB) |
7. Delo detektivov v dobi moderne tehnologije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNina Virnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je bila raziskana uporaba moderne tehnologije pri delovanju zasebnih detektivov. Detektiv v sodobnem svetu je strokovnjak, ki ima neskončno potrpljenje z ljudmi in birokracijo. V najrazličnejših bazah podatkov, ki so mu na razpolago, išče različne podatke, prav tako jih zbira pri najrazličnejših ljudeh. Po izdelanem vprašalniku je bil opravljen intervju s tremi zasebnimi detektivi, vprašalnik jim je bil poslan po elektronski pošti. Preverjeno je bilo mnenje intervjuvancev, ali so na določenih področjih detektivi pri pridobivanju podatkov omejeni z uporabo moderne tehnologije zaradi zagotavljanja varstva človekovih pravic, moralnih zadržkov itn. Prav tako je bilo preverjeno, ali trenutna zakonodajna določila omejujejo vključevanje uporabe moderne tehnologije v delo zasebnih detektivov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se je delo detektivov spremenilo skozi čas razvoja detektivske dejavnosti zaradi moderniziranja, vpeljave nove tehnologije, prav tako pa spoznati potek in uporabo novih oz. najnovejših tehnologij na področju dela detektivov in same detektivske dejavnost. Dejstvo je, da je treba z moderniziranjem družbe modernizirati tudi veje zasebnega varovanja, tj. detektivsko dejavnost. Tako z internetom kot z moderno tehnologijo naj bi bila omogočena globalizacija poslovanja tudi v tej dejavnosti. Tako je vse več zasebnih detektivov tako pri nas kot tudi drugod po svetu »on line« in neposredno povezanih v svetovni splet in internet. Uporaba moderne tehnologije je detektivom omogočila hitrejše in lažje pridobivanje informacij, pa vendar je za večino vprašanih terensko delo detektiva neizogibno in jim virtualno delo predstavlja le majhen odstotek opravljenega dela z izjemo nekaterih, ki so svojo detektivsko dejavnost preselili v virtualni svet in priznavajo, da opravljajo ne povsem tipična detektivska dela, ki jih opravlja večina detektivov, vendar online delo opravljajo po vseh pravicah, dolžnostih in upravičenjih, ki jih navaja ZDD-1.
Keywords: detektivska dejavnost, moderna tehnologija, uporabnost tehnologije, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.07.2022; Views: 614; Downloads: 100
Full text (1,54 MB) |
8. Zloraba zdravniškega reda ter zdravnikovega obvestila o možnosti nadzora ali kontrole bolniškega staleža s strani detektiva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTom Šraj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Izkoriščanje bolniške odsotnosti je za delodajalca resna organizacijska in finančna težava. Detektivi z odkrivanjem in zbiranjem informacij velikokrat poenostavijo postopek, s katerim delodajalec prekine delovno razmerje delavcu, ki izkorišča bolniški stalež in prihranijo nepotrebne stroške, ki bi morda nastali v prihodnosti zaradi nadaljnjega izkoriščanja bolniškega staleža. Znebijo se člena, ki ne stremi k skupnemu napredku in povzroča stagnacijo na svojem delovnem mestu.
Namen diplomske naloge je ugotavljanje in razumevanje glavnega vzroka za upravičene in neupravičene bolniške izostanke z dela. Intervjuji z detektivi predstavijo njihov pogled na to problematiko, saj največkrat oni odkrivajo neupravičene odsotnosti z dela. Interpretacija intervjujev z zdravniki predstavlja vpogled v vzroke bolniške odsotnosti ter njihove izkušnje z ugotavljanjem ter predpisovanjem bolniškega reda. Ugotovljeno je bilo, da vzrok za kršitve najdemo največkrat znotraj samega podjetja. Predpostavko, da je bolniški red spisan preohlapno in ne vsebuje smiselnih omejitev in prepovedi, potrjujejo trije od štirih detektivov, ki so sodelovali pri raziskovanju problema. Zdravniki preohlapno napisan bolniški red upravičujejo s tem, da svojih pacientov ne želijo preveč omejevati in da je bolniški red predpisan z namenom čim hitrejšega okrevanja.
Rešitev kršenja bolniškega reda bi bila lahko v preoblikovanju pravil, ki trenutno dopuščajo kršitve. Strožji pravilnik ali obvezne smernice, ki določajo dovoljenja, priporočila, omejitve in prepovedi glede na poškodbo ali bolezen posameznika, seveda z določenimi izjemami, bi pripomogle k ustrezni standardizaciji bolniškega reda.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, bolniške odsotnosti, bolniški red, nadzori, kršitve, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 859; Downloads: 74
Full text (1007,26 KB)
This document has many files! More... |
9. Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtniciMiha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar Damnjanović, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Keywords: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 1162; Downloads: 113
Full text (367,52 KB)
This document has many files! More... |
10. Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnostBenjamin Kocbek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma.
V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Keywords: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 893; Downloads: 112
Full text (735,92 KB) |
