31. Uporaba grafološke analize pri opravljanju detektivske dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAlenka Gosnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: V tujini se grafologija oziroma grafološka analiza pisave pojavlja kot pomoč skoraj na vseh področjih človekovega delovanja pri zaposlovanju, pri osebnostnem profiliranju, pri odločanju glede izbire poklica, pri ugotavljanju piscev strupenega peresa in tako naprej. Lahko bi dejali, da se je medtem v Sloveniji začela grafologija intenzivneje pojavljati v zadnjih letih. Podali smo nekaj predlogov, kako bi lahko bila grafološka analiza v pomoč detektivom. Eden izmed predlogov je bil, da bi lahko grafologi sodelovali z detektivi na področju preiskovanja anonimnih pisanj. Grafologi že sodelujejo z detektivi, vendar je teh primerov izredno malo. Z detektivi sodelujejo kot preiskovalci pisave, ki ugotavljajo istovetnost podpisa ali pisave, ne sodelujejo pa z namenom ugotavljati človekovih osebnostnih lastnosti. Zato smo predlagali, da bi iz anonimnega pisma grafolog opravil grafološko analizo v kateri bi bile zabeležene osebnostne lastnosti in bi se na podlagi te analize detektiv in prejemnik anonimke posvetovala, kateri osebi pripada omenjen opis. Znano je, da so pisci anonimk osebe, ki poznajo prejemnika anonimke. Izpostavili smo še eden predlog in sicer, da bi se lahko slovenska podjetja obrnila na detektiva, ki bi preveril predlagane kandidate za zaposlitev. Detektiv bi lahko pridobil informacije, ki bi se nanašale na življenjski slog oziroma stil kandidata, glede prejšnjih zaposlitev, o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe in podobno. Ker Zakon o detektivski dejavnosti ne omogoča, da bi lahko detektivi preverjali kandidate za zaposlitev, smo razmišljali o dopolnitvi oziroma spremembi tega zakona. Mnenja in predloge, kako bi lahko detektivu bila v pomoč grafološka analiza so izrazili grafologinja, forenzična preiskovalka rokopisov ter detektivka.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, detektivsko delo, preiskovanje, grafologija, pisave, forenzično preiskovanje, grafološke analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.05.2014; Views: 2110; Downloads: 344
 Full text (614,47 KB) |
32. Vpliv pravic in dolžnosti detektivov na uspešnost njihovega dela : diplomsko delo univerzitetnega študijaSandra Pralica, 2014, undergraduate thesis Abstract: Detektiv pridobiva informacije na različne načine. Pri tem mora paziti, da mu vir posreduje podatke prostovoljno, on pa ne sme uporabljati nezakonitega načina. Detektiv lahko pridobiva informacije o pogrešanih ljudeh in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod; o anonimnih pisanjih; o dolžnikih in njihovem premoženju; o predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni; o dokaznem gradivu; o spoštovanju konkurenčne prepovedi in klavzule; o uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov; o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo z zasebno tožbo; o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Vse te informacije lahko pridobiva neposredno od ljudi, na katere se te nanašajo; od tistih, ki posredujejo informacije o tretji osebi; iz javnih informacijskih sredstev; iz evidenc; z vpogledom v sodne in upravne spise ter z osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev. Zakon o detektivski dejavnosti so večkrat spremenili, spremembe so opredeljene v registru predpisov Republike Slovenije, in poleg opredelitve, o čem in na kakšen način lahko detektivi pridobivajo informacije, opredeljuje tudi njihove dolžnosti in varovanje tajnosti detektivov.
V raziskovalnem delu smo posredovali ankete naključnim anketiranim ter detektivom, na koncu pa smo nekatere odgovore obeh anket primerjali med seboj. Z raziskavo smo ugotovili, da večina ljudi ne pozna pravic detektivov, čeprav so pri nekaterih vprašanjih bile aritmetične sredine naključnih anketiranih in detektivov dokaj podobne.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, pravice, dolžnosti, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.03.2014; Views: 1214; Downloads: 151
Full text (1,94 MB) |
33. Vloga detektiva na področju problematike neplačevanja preživnin : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDamjana Juhart, 2012, undergraduate thesis Abstract: Neplačevanje preživnin predstavlja v Sloveniji še vedno velik problem. Po statističnih podatkih več kot 6% zavezancev ne poravnava svojih obveznosti do otrok. Leta 2004 so zaradi te problematike v Kazenskem zakoniku uvedli kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Po 8 letih se stanje ni izboljšalo, zato je v diplomski nalogi navedenih nekaj predlogov, ki bi lahko bili učinkoviti pri zmanjševanju neplačevanja preživninskih obveznosti. Vanje smo vključili tudi detektive, ki trenutno zaradi premalo pooblastil redko sodelujejo pri reševanju preživninskih sporov. Navedeni so predlogi za zmanjšanje števila neplačanih preživnin, ki jih predlagajo različni strokovnjaki. Eden izmed predlogov je ustanovitev urada za izterjavo preživnin, saj je že kar nekaj držav problematiko neplačevanja preživnin učinkovito rešilo na ta način. Zavzemamo se tudi, da bi takšen urad angažiral detektive, ki bi ugotovili dejansko premoženje dolžnika in njegovih družinskih članov. Zakon o izvršbi in zavarovanju prav tako ni učinkovit, ko gre za izterjavo preživnin, zato razmišljamo o dopolnitvi oziroma spremembi tega zakona. Razmišljati bi morali tudi v tej smeri, da se detektivom dovoli opravljati vlogo izvršitelja. Mnenja in predloge, kako uspešneje posredovati v primerih neplačevanja zavezancev sta v intervjuju izrazili tudi državna tožilka in informacijska pooblaščenka.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, izvršbe, izvršitelji, preživnine, izterjava, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.03.2013; Views: 1424; Downloads: 249
Full text (329,82 KB) |
34. Detektiv v civilno pravdnih postopkih : magistrsko deloGregor Zupančič, 2012, master's thesis Abstract: V civilno pravdnem postopku gre za razrešitev posamezne vrste civilnega spora, kjer sodišče meritorno odloči o spornem pravnem razmerju med strankami v postopku ali o sporni pravici. Magistrska naloga predstavlja bistvene značilnosti civilno pravdnega postopka skozi prizmo delovanja detektivov, ki v ta namen pridobivajo dokazna sredstva.
Na podlagi analize virov, intervjujev in sodne prakse je bilo ugotovljeno, da detektivi s svojo usposobljenostjo in zakonitostjo delovanja na področju civilno pravdnih postopkov svojim naročnikom olajšajo pot k uspehu v postopku pred sodiščem. Z verodostojnimi dokaznimi sredstvi, ki so nemalokrat lahko ključni element, lahko vplivajo na potek posameznega postopka. Za pridobivanje dokaznih sredstev uporabljajo različne metode in taktike. V Republiki Sloveniji je sodelovanje detektivov z odvetniki redko, saj se najpogosteje detektive vključi v postopek, ko v zadevi ni razpoložljivih dokaznih sredstev. Vloga detektivov na področju civilno pravdnega postopka za potrebe njihovih naročnikov, je v Sloveniji po mnenju detektivov še relativno nerazvita in v nekaterih konkretnih zadevah še nejasna. Detektivi se s svojimi prizadevanji že dalj časa neuspešno trudijo pridobiti konkretnejša vsebinsko dodeljena upravičenja, ki bi jim olajšala delovanje za potrebe svojih naročnikov. Prav tako so pri zastopanju stranke v vlogi pooblaščenca na sodišču omejeni z vlaganjem izrednih pravnih sredstev. Vzajemno sodelovanje odvetnikov in detektivov zagotovo predstavlja idealno kombinacijo za strankino dobrobit v postopku in bi ji bilo potrebno v prihodnosti nameniti večjo pozornost. Specializacija detektivov na področju civilno pravdnega postopka, lahko pomeni za detektive tržno nišo, vsaj glede na statistične podatke o številu zadev v civilno pravdnih postopkih na sodiščih.
Keywords: civilno pravo, civilno pravdni postopki, civilni spor, dokazna sredstva, dokazovanje, dokazi, detektivi, magistrska dela
Published in DKUM: 02.01.2013; Views: 2725; Downloads: 322
Full text (2,78 MB) |
35. Informatorji : magistrsko deloAleš Sladič, 2012, master's thesis Abstract: Informacije v informacijski družbi in sodobnem svetu so za posameznika, kot tudi za organizacijo in dejavnost, v kateri deluje, ključnega pomena. Kdor ima pravo informacijo ob pravem času, ima tudi moč in s tem prednost pred drugimi subjekti. Kako se pride do prave informacije, pa je ključ do uspeha. Družba in posamezniki si že dolgo prizadevajo najti poti do pravih in kakovostnih informacij. Pri tem ključno vlogo igrajo obveščevalna dejavnost, policija, detektivska dejavnost in novinarstvo. Njihova ključna dejavnost temelji na pridobljenih informacijah. Vsaka od teh dejavnosti izbira med izdelanimi in predpisanimi načini zbiranja in vrednotenja informacij ter upravljanja z njimi. Pri zbiranju dobrih in kakovostnih informacij pa je še vedno primarna vloga človeka oziroma osebe, ki tako informacijo lahko dobi oziroma jo že ima. Znano je, da so v vsako od teh dejavnosti za pridobivanje informacij še vedno vključeni ljudje, ki lahko pridobijo informacije oziroma jih že imajo, in da bi zanje lahko bile koristne. Osebe, ki opravljajo delo pridobivanja informacij, imenujemo informatorji, viri, tajni sodelavci in podobno. Izraz informator izvira iz kriminalističnopreiskovalnega dela. Gre za osebo, ki zagotavlja oziroma priskrbi privilegiran podatek o osebi, organizaciji oziroma nekem dejanju. Informacija mora biti zaupne narave, torej da je poznana le določenemu krogu ljudi. Zato je zelo pomembna tudi zaupna identiteta informatorja. Pri tem pa naletimo na občutljivost podatkov o informatorjih, virih in tajnih sodelavcih. Znani so nekateri načini dela z informatorji, vendar pa je do konkretnega dela z njimi zelo težko priti, saj gre pri tem za zaupne podatke, ki so javnosti nedostopni.
Ker so načini zbiranja, uporabe in posredovanja informacij s pomočjo informatorjev največkrat zakonsko predpisani, je javnosti dostopen tudi del dela z informatorji. Najbolje je zakonsko urejeno zbiranje informacij s pomočjo informatorjev za policijo in obveščevalno službo, za omenjeni službi so natančno določeni zakonsko in podzakonsko predpisani postopki glede dovoljenega načina zbiranja in vrednotenja podatkov ter upravljanja z njimi. Manj določno predpisan je postopek za novinarsko in detektivsko dejavnost, saj to nista državna organa, ampak delujeta samostojno, informacije pa ne prinašajo takih posledic kot pri policiji oziroma obveščevalni službi. Med posameznimi dejavnostmi pri zbiranju informacij s pomočjo informatorjev oz. virov so velike razlike.
Keywords: informatorji, policija, novinarstvo, zasebni detektivi, obveščevalne službe, magistrska dela
Published in DKUM: 04.12.2012; Views: 2850; Downloads: 549
Full text (520,63 KB) |
36. Poseg v zasebnost s strani detektivov : magistrsko deloJanko Trivunovič, 2012, master's thesis Abstract: Detektivska dejavnost je gospodarska oziroma storitvena dejavnost, ki je v Republiki Sloveniji regulirana z zakonom. Pri zbiranju informacij, podatkov in dokaznega gradiva se detektivi srečujejo s posamezniki in pri tem posegajo v njihovo zasebnost. Teoretični del magistrskega dela obsega opredelitev zasebnosti, pravice in varstva do zasebnosti, zgodovinski pregled pravice do zasebnosti ter predstavitev ameriškega in evropskega koncepta zasebnosti, kot tudi opredelitev pravice do zasebnosti v slovenskem pravu in njeno kazenskopravno varstvo. Predstavili smo zasebnost na delovnem mestu in opredelili pojem sorazmernosti.
V magistrskem delu smo opredelili detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji s poudarkom na upravičenjih detektivov, predvsem na osebni zaznavi in uporabi tehničnih sredstev. Opravili smo primerjalno analizo Zakona o detektivski dejavnosti in drugih zakonov, ki urejajo posege v zasebnosti, to so Zakon o kazenskem postopku, Zakon o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji in Zakon o obrambi. Predmet našega proučevanja je poseg v zasebnost s strani detektivov zato smo predstavili nekaj praktičnih primerov posegov v zasebnost pri dveh glavnih detektivskih nalogah, to sta pridobivanje in zavarovanje dokazov pri kontroli bolniških staležev in pridobivanje in zavarovanje dokazov pri zlorabah uveljavljanja stroškov prevoza na delo in z dela. Ker v domači literaturi za enkrat ni zapisanih metod in tehnik detektivskega dela, smo jih glede na pravila kriminalistične stroke poskušali izluščiti in predstaviti, to so opazovanje, sledenje in zasledovanje ter dokumentiranje. Analizirali smo vse relevantne sodbe (judikate in odločbe) sodišč ter opravili intervjuje s strokovnjaki in poznavalci razmer na tem področju.
Skozi magistrsko delo (z analizo sodb sodišč in z intervjuji) smo ugotovili, da detektivi pri svojem delu posegajo v zasebnost posameznikov. Ti posegi so zakonsko dovoljeni, največkrat gre za opazovanje, sledenje in zasledovanje in sicer na javnih krajih in z javno dostopnih krajev. Proučevali smo šest hipotez od katerih smo potrdili prvo, drugo, tretjo in peto ter zavrnili četrto in šesto. Potrdili smo, da lahko detektivi zbiranjo informacije in dokazno gradivo z metodami in tehnikami detektivskega dela, kot so opazovanje, sledenje in zasledovanje ter da jih ne moremo enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jih v skladu z zakonom izvajajo službe državnih organov, policija in varnostno-obveščevalne službe. Pri dokumentiranju svojih ugotovitev (dokaznega gradiva) detektivi lahko uporabljajo tehnična sredstva za slikovno snemanje (fotoaparat, video kamero) in poročilo, ki so kot dokazi lahko uporabljeni na sodišču.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, prikrite metode dela, zasebnost, pravica do zasebnosti, kršitve, magistrska dela
Published in DKUM: 02.08.2012; Views: 3393; Downloads: 562
Full text (829,29 KB) |
37. |
38. |
39. |
40. |
