21. Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloClaudia Bradač, 2016, undergraduate thesis Abstract: Iskanje pogrešanih oseb je eno od področij dela policistov, ki pa ni deležno tolikšne pozornosti kot recimo varnost v prometu in kriminaliteta.
V diplomski nalogi smo z uporabo deskriptivne metode pregleda strokovne literature ter internetnih virov predstavili, kako policija preiskuje takšne primerov pri nas, s primerjalno metodo primerjali določena podobna dejstva in podatke s tujino, predvsem z ZDA, ter s statistično metodo obdelali in analizirali statistične podatke letnih poročil policije. V zadnjih letih primeri pogrešanih oseb pridobivajo večjo medijsko pozornost ter sodelovanje drugih institucij in ljudi, zaradi česar nas je zanimala vloga detektivov, medsebojno sodelovanje s policijo in njihov prispevek k najdenju osebe. Za ta namen smo se obrnili tudi na detektivko, ki že ima izkušnje s primeri pogrešanih oseb, ter preko intervjuja pridobili odgovore na želena vprašanja. Poiskali smo tudi najbolj odmevne primere pogrešanj ter preverili uporabo paranormalnih medijev.
Ugotovili smo, da se naš sistem ne poslužuje dodatnih pristopov pri iskanju pogrešanih, da je sodelovanja med policisti in detektivi slabo ter da imamo medijska poročanja iskanj, pri katerih je uspešno sodeloval radiestezist, vendar pa policija pozitivne premike v preiskavi ali najdenje osebe, na podlagi pomoči jasnovidcev in podobnih, zanika.
Pri nas bi lahko policija uvedla nove pristope za iskanje oseb, okrepili sodelovanje z družbo, detektivi in mediji ter se bolj posluževala socialnih omrežij in drugih načinov, ki bi bili morda v večjo pomoč pri iskanju pogrešanih.
Keywords: pogrešane osebe, iskanje, preiskovanje, policija, detektivi, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.12.2016; Views: 2446; Downloads: 498
 Full text (2,63 MB) |
22. Poslovni načrt zasebnega detektiva : diplomsko delo univerzitetnega študijaDamjan Podjed, 2016, undergraduate thesis Abstract: S konkurenco na trgu se mora sprijazniti vsak gospodarski subjekt, če ima namen dobičkonosno tržiti svoje izdelke in storitve. Tako to velja tudi za zasebne detektive, ki morajo delovati v skladu s tržnim in konkurenčnim pravom ter sodobnimi poslovnimi navadami. Na trg je potrebno vstopati načrtno, organizirano, korektno in z vsem spoštovanjem do konkurence. Trg oziroma konkurenčne razmere namreč terjajo natančno in podrobno planiranje vsakega poslovnega koraka. Dober pripomoček pri planiranju in tudi kasnejšem poslovanju je kvaliteten poslovni načrt.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisali obstoječe stanje in prikazati značilnosti poslovnega načrta na področju dejavnosti zasebnih detektivov. Bodočim detektivom bo diplomsko delo lahko olajšalo pripravo poslovnih načrtov.
Cilj je bil vzpostaviti smernice za poslovni načrt zasebnega detektiva, ki so ključnega pomena v tržnem gospodarstvu in zmanjšujejo poslovna tveganja. Zasebni detektivi nastopajo na trgu detektivskih storitev, kjer se soočajo z mehanizmi konkurence in potrebami ter zahtevami naročnikov/porabnikov detektivskih storitev.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, poslovni načrti, trženje, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1560; Downloads: 257 (1 vote)
Full text (869,34 KB) |
23. Ureditev strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja na področju detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji : magistrsko deloDamjana Juhart, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev strokovnega usposabljanja kandidatov za detektive. Zakon o detektivski dejavnosti iz leta 2011 določa, da se posamezniki, ki bi želeli opravljati poklic detektiva, obvezno predhodno strokovno usposobijo po določenem programu. V letu 2013 je bil prvič izveden program strokovnega usposabljanja. Glavne pripombe na program usposabljanja so, da kandidati na usposabljanju še vedno ne prejmejo dovolj praktičnih znanj. Analiza programa strokovnega usposabljanja namreč pokaže, da gre za zelo kratke oblike usposabljanja. Program ni dovolj celovit, obsežen in časovno ustrezen. Ravno zaradi tega je tudi vsebinsko precej skop. Mnenja glede možnih sprememb so podali tudi detektivi in predavatelji na strokovnem usposabljanju. Med predlogi so povečanje časovnega obsega usposabljanja in dopolnitev le-tega s praktičnim udejstvovanjem, delovne izkušnje kot pogoj za opravljanje detektivske dejavnosti in obvezno pripravništvo kandidatov. Iz raziskave, opravljene za potrebe magistrskega dela, izhaja, da se težava pri prenosu teorije v prakso največkrat pojavi pri mlajših kandidatih in kandidatih brez predhodnih izkušenj s podobnih področij. Zato smo predstavili predlog, da bi na Fakulteti za varnostne vede pripravili študijski program, ki bi študente pripravil na detektivski poklic. Takšen predlog ima kar nekaj prednosti. Zaradi povečanja časovnega obsega bi lahko namreč vse predmete dodobra predstavili in program dopolnili z zadostnim naborom uporabnih znanj ter s praktičnim udejstvovanjem v obliki raznih vaj. Prav tako bi lahko določili obvezno študijsko prakso, kjer bi študentje pridobili izkušnje s terena. Predlogi, ki smo jih predstavili, so osnova za razmislek o spremembah na področju strokovnega usposabljanja kandidatov za detektive, ki bi prinesle želene spremembe.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, izpopolnjevanje, usposabljanje, pripravništvo, detektivski izpiti, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1494; Downloads: 176
Full text (1,13 MB) |
24. Pridobivanje informacij detektiva o delu pod vplivom prepovedanih drog : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloŠpela Kocijan, 2016, undergraduate thesis Abstract: Področje detektivske dejavnosti, ki je opredeljena kot dejavnost zbiranja, obdelave, posredovanja podatkov in informacij ter svetovanja na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, je urejeno v Zakonu o detektivski dejavnosti. Zakon taksativno določa delovna področja, o katerih lahko detektiv za naročnika pridobiva podatke in informacije, med drugim lahko pridobiva tudi informacije o delu pod vplivom alkohola ali drog. Podjetja za raziskovanje tovrstnih disciplinskih kršitev svojih zaposlenih vse pogosteje pooblastijo detektive. Sodelovanje med detektivom in podjetji je v primerih ugotavljanja dela pod vplivom alkohola pogosto. Čeprav ni predpisa, ki bi postopek in način ugotavljanja alkoholiziranosti celovito določal, smo priča dolgoletni praksi ugotavljanja alkoholiziranosti. S sodno presojo so se izoblikovali kriteriji zakonitosti, ki določajo možne načine ugotavljanja alkoholiziranosti, kdo lahko alkoholiziranost ugotavlja, potrebno usposobljenost za ravnanje z napravo (alkoskopom), sprejemljive naprave ter njihovo tehnično brezhibnost. Izjemno redko pa detektivi pridobivajo informacije o delu pod vplivom drog. Sodne prakse, kjer bi bili zajeti primeri, ko bi delodajalec oz. v njegovem imenu detektiv ugotavljal delo pod vplivom prepovedanih drog, še ni.
Problematika ugotavljanja in dokazovanja dela pod vplivom prepovedanih drog je prisotna, delodajalcem in detektivom pa pušča mnoga odprta vprašanja, saj ni pravnega predpisa, ki bi omenjeno področje celovito urejal. Zaradi pomanjkanja predpisov, ki bi določali kriterije potrebne strokovnosti in zakonitosti, diplomsko delo skuša operacionalizirati celoten postopek in način pridobivanja informacij o delu pod vplivom prepovedanih drog, ki bi bil v največji meri namenjen delodajalcem in detektivom kot zunanjim pooblaščenim izvajalcem. Področje ugotavljanja dela pod vplivom prepovedanih drog je zahtevnejše od ugotavljanja alkoholiziranosti, zato je treba pristopiti k vsaj delni normativni ureditvi tega področja.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, naloge, pooblastila, zaposleni, delovno mesto, prepovedane droge, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.05.2016; Views: 1417; Downloads: 104 (1 vote)
Full text (924,42 KB) |
25. Upoštevanje informacij, ki so jih zbrali detektivi kot dokaze v sodnih postopkih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTilen Marzidošek, 2016, undergraduate thesis Abstract: S sprejetjem novega Zakona o detektivski dejavnosti leta 2011 se je detektivom delovno področje precej razširilo. Na podlagi novega zakona lahko detektivi pridobivajo informacije o pogrešanih osebah, povzročiteljih premoženjske in nepremoženjske škode, anonimnih pisanjih, dolžnikih, izgubljenih predmetih, spoštovanju konkurenčne klavzule, uspešnosti poslovnih subjektov, kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo in dokaznem gradivu za naročnike. Z novimi področji dela detektivov, pa se postavlja vprašanje, ali detektivi svoje delo opravljajo v okviru zakonodaje. S tem mislimo predvsem na upoštevanje posameznikove pravice do zasebnosti. V diplomski nalogi smo preučevali končane sodne spise, pri katerih so dokazno gradivo zbrali detektivi. Sodni spis je celota vseh pisanj in njegovih prilog, ki se v okviru istovrstnih zadev nanašajo na isti subjekt. Večina sodnih spisov, katere smo predelali, so se nanašali na področje kršitev bolniške odsotnosti. Zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, uporaba tehničnih sredstev in osebna zaznava so metode dela, katerih se detektivi pri svojem delu največkrat poslužujejo. Za zbiranje dokaznega gradiva detektivi največkrat uporabljajo tehnična sredstva za slikovno in video snemanje. Ali sodišča v sodnih postopkih upoštevajo dokaze, katere so zbrali detektivi tekom dela, pa je odvisno od tega, ali so dokazi zbrani v okviru zakonodaje in ali so dokazi dovolj kvalitetni, da je iz njih mogoče identificirati kršitelja in njegovo kršitev. Raziskava je pokazala, da so sodniki v vseh sodnih postopkih sprejeli dokazno gradivo detektivov kot zakonito. To pomeni, da so detektivi v Republiki Sloveniji dobro podkovani z teoretičnim in praktičnim znanjem. Tega pa ne moramo trditi za Slovenske delodajalce. Iz raziskave smo ugotovili, da veliko število delodajalcev v pogodbe o zaposlitvi ne navede, da se lahko delavca nadzira med bolniškim staležem in da lahko delodajalec v primeru kršenja pravil pogodbe delavcu izredno ali redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci tudi niso upoštevali zakonskega časovnega okvirja za podajo odpovedi o zaposlitvi in pravico delavca, da se pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izreče o očitani kršitvi. Prav tako bi morali delodajalci upoštevati, da pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pridobijo dovoljenje inšpektorata za delo, da lahko delavcu zakonito odpovejo pogodbo o zaposlitvi ter da ne morajo odpovedati pogodbe o zaposlitvi osebam, ki so zaščitene z zakonom.
Keywords: zasebno varovanje, detektivi, detektivska dejavnost, pooblastila, dokazi, sodišča, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.03.2016; Views: 1757; Downloads: 188
Full text (528,48 KB) |
26. Detektivska in/ali poizvedovalna dejavnost v Sloveniji - pojmovne teoretične in praktične razjasnitve : magistrsko deloTadej Glavač, 2015, master's thesis Abstract: Detektiv pomaga stranki, da hitreje in lažje pride do informacij/podatkov, ki jih potrebuje. Večkrat stranke tudi ne morejo ali ne znajo rešiti določenega problema ali ugotoviti dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja na osnovi dokazov, so detektivom v veliko pomoč upravičenja, ki jih lahko pri svojem delu uporabljajo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011). Dokazi (strokovno detektivsko poročilo, fotografije, posnetki in ostali dokazi), ki jih zberejo detektivi, potem obveljajo na sodiščih, kjer lahko detektivi tudi pričajo. Zelo pomembno je, da detektivi pri svojem delu upoštevajo načelo zakonitosti, kajti opravljanje detektivske dejavnosti lahko pomeni tudi poseg v človekovo zasebnost oziroma njegove pravice in svoboščine.
Na podlagi analize virov, sodne prakse in intervjujev je bilo ugotovljeno, da gre pri detektivski dejavnosti pravzaprav za poizvedovalno dejavnost. Kajti pojem poizvedovalna dejavnost se navezuje na preiskovanje, iskanje, sledenje, ugotavljanje, povpraševanje, odkrivanje in zaznavanje. Največkrat pa se omenja kot delo zasebnih preiskovalcev in detektivov. Zaradi tega se ne sme dovoliti, da osebe registrirajo poizvedovalno dejavnost brez predhodnega izpolnjevanja pogojev po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). To pa zaradi tega, ker je detektivska dejavnost regulirana dejavnost, kar pomeni, da je potrebno pred registracijo izpolnjevati določene pogoje. Tako je nesprejemljivo, da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve. Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007) dopušča, da osebne podatke preko kontrol bolniških odsotnosti lahko zbirajo tudi nedetektivi, če imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, kar je v nasprotju z vsem prej naštetim. Glede tega je bilo izdanih več nasprotnih mnenj, leta 2007 so to lahko opravljali le detektivi, v mnenju informacijskega pooblaščenca leta 2013 pa kar naenkrat vsi, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost. Ker pa pod poizvedovalno dejavnost spada detektivska dejavnost in pa tudi kontrola bolniških dopustov, lahko zaključimo, da lahko kontrolo bolniške odsotnosti opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). S pridobivanjem osebnih podatkov se namreč ne bi smel ukvarjati vsak, ki se samo registrira. Nenazadnje je pomembno tudi varovanje osebnih podatkov, kar z nižanjem standardov vsekakor ni mogoče oziroma ne more biti zagotovljeno. Zato morajo pristojni organi predvsem v zvezi z registracijo nekaj spremeniti oz. preprečiti tovrstne registracije.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, naloge, poizvedovanje, nadzor, vročanje, raziskave, magistrska dela
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 2181; Downloads: 347
Full text (815,75 KB) |
27. |
28. |
29. Analiza opravljanja detektivskega izpita v RS - od preizkusa znanja do programa strokovnega usposabljanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeBoštjan Kržišnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji je bilo področje detektivstva normativno urejeno spomladi leta 1994. Takrat sprejeti Zakon o detektivski dejavnosti je bil v kasnejših letih deležen določenih sprememb in dopolnitev, v letu 2011 pa je bil sprejet nov zakon. Poleg sprememb normativne ureditve detektivske dejavnosti je v zadnjih dvajsetih letih prihajalo tudi do sprememb vsebine in obsega strokovnega programa detektivskega izpita. Strokovni program, ki je v različnih obdobjih predstavljal skupni imenovalec potrebnega znanja za uspešeno opravljanje detektivskega izpita, je bil deležen dveh večjih sprememb. V letu 1998 so se pojavili prvi pomisleki o primernosti vsebine in obsega programa. V tistem času so se namreč na detektivski izpit začeli prijavljati kandidati, ki niso imeli predhodnih znanj in delovnih izkušenj na področju zbiranja informacij in podatkov. Spomladi leta 1999 spremenjen in dopolnjen strokovni program detektivskega izpita je bil vsebinsko bistveno obsežnejši od predhodnega. Na dvig zahtevnosti zelo jasno kažejo tudi rezultati analize opravljanja detektivskega izpita v letih od 1996 do 2013. Drugo večjo novost pri oblikovanju strokovnega programa za poklic detektiva je prinesel Zakon o detektivski dejavnosti leta 2011. Ta je ustvaril pravno podlago za uvedbo tako imenovane profesionalizacije detektivskega poklica. Zakon je namreč določil, da morajo posamezniki, ki bi želeli opravljati poklic detektiva, obvezno opraviti predhodno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. V letu 2013 se je tako prvič izvajal program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za poklic detektiva. V skupnem obsegu 80 ur so bili udeleženci strokovnega usposabljanja deležni podrobnejšega spoznavanja z normativno ureditvijo detektivske dejavnosti in z drugimi področji, s katerimi se prepleta delo detektiva. Pozitivni učinek strokovnega usposabljanja se je do neke mere pokazal pri boljših rezultatih na detektivskem izpitu v letu 2013. Vendar pa zgolj boljša pripravljenost na detektivski izpit hkrati še ne pomeni, da udeleženci strokovnega usposabljanja resnično pridobijo dovolj strokovne podpore, oziroma usposobljenosti za samostojno opravljanje nalog detektiva. Skozi diplomsko nalogo se je namreč izkazalo, da ključni problem še vedno ostaja v pomanjkanju prenosa praktičnih znanj in veščin. Teh namreč tudi obstoječ program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za poklic detektiva ni zmožen posredovati v zadostnem obsegu.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, detektivski izpit, usposabljanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 1389; Downloads: 290
Full text (1009,52 KB) |
30. Detektiv kot vročevalec : diplomsko deloAljaž Jurejevčič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Detektivi med drugimi nalogami opravljajo tudi vročanje pisemskih in drugih pošiljk. Pooblaščeni vročevalec, ki ima ob sebi detektiva ali je to sam, je gotovo v prednosti, saj vročevalec od sodišča dobi le ime in priimek osebe in naslov osebe, kateri je potrebno vročiti pisanje. Prvotne informacije se pogosto izkažejo za neverodostojne, zato mora vročevalec opraviti poizvedbo in poiskati naslovnika na pravem naslovu. Prednost detektiva je njegovo znanje in usposobljenost pri zbiranju dodatnih informacij o naslovniku, s katerimi se čas vročitve nemalokrat skrajša. Pomembna je predvsem strokovna usposobljenost detektiva, ki prepreči napake pri vročitvah. Detektivi se lahko pohvalijo z zelo visokim odstotkom (90%) uspešnosti opravljenih pooblaščenih vročanj.
Problem, ki otežuje uspešno in hitro vročanje se kaže pri nesodelovanju državnih organov. Rešitev se ponuja v obliki sodelovanja med Ministrstvom za pravosodje in Centri za socialno delo, ki bi omogočalo pooblaščenim vročevalcem pridobivanje potrebnih podatkov in s tem zmanjšalo stroške in povečalo hitrost vročanja, s tem pa pospešilo sodne obravnave.
Varčevanje države ni obšlo niti Ministrstva za pravosodje, ki pooblaščene vročevalce sili v nesprejemljive pogoje dela. Sodišče vročevalcem s ponujeno ceno za opravljeno vročitev ne povrne dejanskih stroškov, zato v zadnjih letih prihaja do številnih zlorab. Normalizacija cen s strani sodišča bi motivirala pooblaščene vročevalce, s čimer bi se povečala učinkovitost vročanja, ki bi znižala ceno postopka na sodišču.
Keywords: detektivi, detektivska dejavnost, pooblastila, vročanje, sodišča, sodno vročanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2014; Views: 1879; Downloads: 324
Full text (439,76 KB) |
