11. Vloga detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIndira Hafizović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.
Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera.
Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Keywords: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Published in DKUM: 14.04.2021; Views: 1226; Downloads: 61
 Full text (651,78 KB) |
12. Detektivi in odkrivanje pošiljateljev anonimnih pisem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Krušnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava detektivsko dejavnost, delo detektivov, odkrivanje pošiljateljev anonimnih pisem in uporabo grafološke analize v detektivski dejavnosti.
Anonimna pisma so vsa pisma, ki jih pisci zaradi različnih razlogov niso podpisali ali pa so se podpisali z lažnim imenom. Osebe, ki pišejo takšna pisma imajo pogosto psihične motnje, ali pa so pisma napisali pod vplivom različnih substanc. Takšna pisma ponavadi nastanejo zaradi različnih zamer, ki se lahko gojijo dolga leta, zaradi ljubezenskih zadev, strasti, hudobije, sovraštva in pohlepa. Pojavljajo se v različnih oblikah, kot rokopis, tiskanje, risanje, elektronsko sporočilo, grafitno pisanje na objektih ali pa kot letaki.
Z odkrivanjem pošiljateljev anonimnih pisem se ukvarjajo tudi detektivi. Njihovo delo je zanimivo, dinamično, pestro, raznoliko, naporno, dolgočasno, utrujajoče, odgovorno, zelo zahtevno in pa tudi nevarno. Potrebujejo tudi različna znanja in spretnosti za svoje delo. Da detektiv odkrije pošiljatelja anonimnega pisma je zelo pomembna preiskava pisave, podpisa, sloga in jezika. S takšno analizo pa se ukvarjajo grafologi. Detektivi imajo izdelan načrt za preiskovanje anonimnih pisem, ki pa ga je potrebno spreminjati in prilagajati saj se pisma razlikujejo med seboj. Detektivom bi pri preiskavi prav prišlo grafološko znanje ali pa boljše sodelovanje z grafologi. Saj se grafologija ukvarja s preučevanjem pisave in tako odkriva osebnostne značilnosti pisca, kar pa lahko detektivom pomaga zožiti krog osumljencev. Pošiljatelja anonimnega pisma je najbolje iskati v bližini žrtve, saj pisci ponavadi živijo v neposredni bližini žrtev ali pa pogosto zahajajo na tisti kraj. Oseba, ki je odposlala svoje prvo anonimno pismo, bo najverjetneje čez nekaj časa poslala še drugo, saj lahko nekaterim ljudem to postane strast in jih zasvoji.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, anonimna pisma, storilci, odkrivanje, grafologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 2355; Downloads: 212
Full text (271,59 KB) |
13. Vloga detektiva pri preiskovanju zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj : magistrsko deloPolona Pavlič, 2017, master's thesis Abstract: Detektivska dejavnost predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju notranje varnosti v Republiki Sloveniji in je zakonsko močno regulirana. Eno izmed bolj kompleksnih področij detektivovega dela je zagotovo preiskovanje zavarovalniških goljufij, za kar so detektivi glede na svoja formalno določena upravičenja več kot primerni. Vloga detektiva na tem področju je ugotovitev ali gre v določenem sumljivem odškodninskem zahtevku za kaznivo dejanje goljufije ali ne in vzporedno s tem tudi pridobitev zadostne količine verodostojnih dokazov. Bistvo detektivovega dela je preverba resničnosti že zbranih informacij iz škodnih spisov in najdba novih, ki so potrebni za razjasnitev posameznega sumljivega odškodninskega zahtevka. Zaradi kompleksnosti zavarovalniških goljufij morajo imeti detektivi znanje iz številnih strokovnih področij in biti taktično ter tehnično dobro podkovani. Zavarovalniške goljufije so pogojene s številnimi dejavniki, označuje pa jih nizko tveganje za odkritje, težka dokazljivost in izrazito pomanjkanje neodobravanja s strani javnosti. Iz teh razlogov je do zavarovalniških goljufij nujna ničelna toleranca in izboljšanje ozaveščenosti ljudi o negativnih posledicah tovrstnih kaznivih dejanj. Nekatere zavarovalnice za preiskave zavarovalniških goljufij ne najemajo detektivov, ampak imajo zaposlene notranje preiskovalce, ki pa nimajo formalno urejenih metod dela in v praksi uporabljajo detektivska upravičenja. Med drugim je uporaba detektivskih upravičenj s strani oseb, ki niso detektivi, sporna tudi iz vidika varstva človekovih pravic. Glede na ugotovitve iz intervjujev, je za uspešno preiskovanje zavarovalniških goljufij na vseh področjih zavarovanj nujno potrebno učinkovito vzajemno sodelovanje med detektivi in pristojnimi strokovnjaki iz zavarovalnic.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, avtomobilska zavarovanja, odškodninski zahtevki, preiskovanje, odkrivanje, detektivi, magistrska dela
Published in DKUM: 07.11.2017; Views: 1931; Downloads: 231
Full text (1,21 MB) |
14. Vloga detektiva pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBoštjan Ban, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo detektivskega poklica na področju kontrole in nadzora bolniškega staleža nad zaposlenim delavcem. Za pravilno in strokovno razumevanje vloge detektiva in detektivskega poklica so na začetku naloge opredeljeni temeljni pojmi, kot so detektiv, detektivska dejavnost, delovno področje detektiva, upravičenja detektiva, prepovedi detektiva, bolniški stalež, bolniška odsotnost, bolniški dopust, posledice izkoriščanja bolniškega staleža, kontrola in nadzor bolniškega staleža, slovenska zakonska ureditev bolniškega staleža, zloraba bolniške odsotnosti z dela in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Skozi diplomsko nalogo je bilo ugotovljeno, kdo lahko opravlja detektivsko dejavnost in s katerimi metodami dela se pri svojem vsakdanjem delu srečuje. V nadaljevanju je bil podrobneje preučen bolniški stalež oziroma bolniška odsotnost zaposlenega z dela ter dejavniki izkoriščanja bolniške odsotnosti. V diplomski nalogi je bila temeljno opredeljena kontrola bolniškega staleža in nadzor bolniškega staleža, ugotovljene so bile razlike med tovrstnim detektivskim delom in oba pojma podrobneje opisana. Razčlenjena je bila slovenska zakonodaja na področju bolniške odsotnosti, s katero se detektivi srečujejo pri svojem delu. Opisan je bil tudi temeljni institut pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža, to je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Največji poudarek v diplomski nalogi temelji na bolniškem staležu, saj je zloraba pravice o zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe najbolj obsežna vrsta detektivskega dela med detektivi. Zaradi boljše opredelitve in lažjega razumevanja tematike ter potrditve ugotovitev so v diplomski nalogi predstavljeni štirje detektivski primeri nadzora bolniškega staleža in en primer sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča. Diplomska naloga vsebuje tudi intervju, ki je bil posredovan štirinajstim slovenskim detektivom.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, naloge, pooblastila, nadzor, bolniški stalež, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 2083; Downloads: 364 (1 vote)
Full text (1,05 MB) |
15. Osnove detektivske dejavnosti in mednarodna primerjava : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMitja Prešljić, 2017, undergraduate thesis Abstract: Varnost je za človeka prav gotovo ena izmed največjih dobrin, h kateri teži že od rojstva. Ker pa smo v zadnjem času priča številnim izrednim varnostnim dogodkom, je pomembno, da se zavedamo, da je v naši bližini ogromno institucij, ki se trudijo doseči občutek največje možne varnosti. V največji meri varnost prav gotovo zagotavlja policija, so pa tudi druge organizacije, ki strankam nudijo plačljive varnostne storitve. Ena izmed teh so prav gotovo zasebni detektivi, ki v zameno za plačilo za stranko opravijo dogovorjeno storitev. Ti med drugim svetujejo na področju kaznivih ravnanj, pridobivajo pomembne podatke od oseb tudi s pomočjo vpogleda v številne evidence, pri svojem delu pa si pomagajo še s tehničnimi pripomočki. Detektivi zbrane podatke obdelajo in posredujejo naročniku. Pomembno je, da detektiv opravlja svojo dejavnost v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti, saj v kolikor deluje izven zakonskih okvirjev, pridobljeni podatki niso zakoniti in verodostojni na sodišču. Ker je bila detektivska dejavnost v začetku dokaj slabo opredeljena in jo je bilo zato treba podrobneje urediti, je leta 1994 stopil v veljavo prvi Zakon o detektivski dejavnosti. Omenjeno leto štejemo kot prelomnico detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji. V začetku smo podrobneje spoznali pravice, dolžnosti in zakonske okvire delovanja detektivov pri nas in v tujini. Analizirali smo tudi naslednje izbrane države: Nemčijo, Združene države Amerike in Hrvaško. V nadaljevanju smo potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze in sicer s pomočjo intervjujev ter s prebiranjem strokovne literature. Ugotovitve so pokazale, da je v Republiki Sloveniji zakonodaja veliko bolj dodelana kot v tujini in da slovenski zakonodajalec sledi pobudam detektivov ter jih tudi upošteva. Ker pa detektiv svoj poklic opravlja v zameno za plačilo, nas je zanimalo, ali povpraševanje po njihovih storitvah narašča ali upada. Za lažjo predstavo ter boljše razumevanje vsebine je opisan tudi praktični primer dela detektivov v Republiki Sloveniji.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, licence, pooblastila, detektivska zbornica, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.10.2017; Views: 2253; Downloads: 397
Full text (853,13 KB) |
16. Delo detektivov pri obravnavi poslovnih goljufij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloPolona Medved, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo poklic detektiva na področju poslovnih goljufij. Da bi uspešno spoznali ta poklic smo najprej opredelili pojme, kot so detektiv, detektivska dejavnost in detektivska zbornica. Ugotovili smo, kdo lahko to dejavnost opravlja v Republiki Sloveniji. Spoznali smo tudi, kako pridemo do samega poklica. V nalogi opisujemo delo detektivov in metode, ki jih pri samem delu uporabljajo. Opredelimo tudi zgodovino detektivske dejavnosti in se osredotočamo na vprašanje, od kje segajo prvi začetki same dejavnosti. V nadaljevanju ugotavljamo, kakšna je pomembnost samega poklica v Sloveniji ter drugod po svetu ter kako je ta poklic zakonsko opredeljen. V diplomskem delu opredelimo tudi kar nekaj omejitev ter dolžnosti, ki jih imajo detektivi pri samem delu. Detektivska dejavnost se je razvila na več področjih dela, zato opredelimo tudi vrste detektivov in jih podrobneje opišemo. Opredelili smo razmerje med policijo in detektivi ter njihovo medsebojno sodelovanje. V diplomski nalogi je prav tako velik poudarek na goljufijah, ki so zaradi gospodarske krize po našem mnenju v svetu še dosti bolj prisotne, kot bi sicer bile. Ukvarjamo se z definicijami tega pojma ter jih predstavimo po vrstah; osredotočimo se predvsem na poslovne. Da bi bolje opredelili delo detektivov in ga tudi lažje razumeli ter, seveda, da lahko potrdimo naše ugotovitve, smo pripravili intervju in ga posredovali trem aktivnim detektivom.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, poslovne goljufije, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2017; Views: 1030; Downloads: 146
Full text (600,08 KB) |
17. Zbornik povzetkov, 18. slovenski dnevi varstvoslovja, Maribor, 7. in 8. junij 20172017, other monographs and other completed works Abstract: 18. dnevov varstvoslovja, nacionalne konference s področja varnosti, se letos udeležuje prek 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz državnih institucij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Na konferenci s prispevki sodeluje več kot sto govorcev. V zborniku so zbrani napovedniki osmih okroglih miz, povzetki prispevkov v enajstih tematskih sekcijah in predstavitve posterjev študentov doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 18. dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: vzroki, posledice in pristopi k reševanju migracijske problematike, odprta vprašanja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dileme in izzivi pri vzpostavljanju službe za probacijo ter aktualna vprašanja in izzivi policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Keywords: policija, kriminalistika, varstvoslovje, migracije, detektivi, kazenske sankcije, zborniki, Dnevi varstvoslovja, varnost, mirovne operacije, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, zasebno varovanje, kazensko pravosodje, kriminologija, informacijska varnost
Published in DKUM: 13.06.2017; Views: 1652; Downloads: 143
 Link to file |
18. Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva : magistrsko deloBernarda Škrabar Damnjanović, 2017, master's thesis Abstract: Detektivska dejavnost je v Evropi in drugod po svetu zelo različno regulirana. Vsekakor ima poseben položaj, saj detektivi pri svojem delu lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. V Republiki Sloveniji je detektivska dejavnost urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), ki med drugim določa tudi upravičenja, ki jih lahko detektivi uporabljajo. Zakon je z definiranjem upravičenja »osebne zaznave« sicer odpravil marsikakšno dilemo o dopustnosti opazovanja in mejo jasno definiral, ko je določil, da se pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor. Vendar smo pri predstavitvi in razčlenitvi termina osebna zaznava ugotovili, da gre za pojem, ki zajema širok spekter aktivnosti, znotraj katerega sta sicer tudi opazovanje in sledenje. Termina osebna zaznava in opazovanje smo primerjali tudi glede na poimenovanja v tujini. Ugotovili smo, da v tujini ne uporabljajo termina osebna zaznava, ampak se večinoma pojavljajo pojmi opazovanje, nadzor in sledenje. Pri opazovanju gre za planirano, sistematično in prikrito opazovanje oseb, predmetov in objektov. Zato bi ga lahko opredelili tudi kot aktivni proces zaznavanja. Ugotovili smo, da sta za uspešno zagotovitev dokaznega gradiva v določenih primerih nujno potrebna opazovanje in sledenje gibanja določene osebe, da bi se odkrilo in dokumentiralo kršitve in na tak način zbralo zadostne dokaze, ki bi pozneje v nadaljnjem postopku zdržali tudi morebitne sodne presoje. Zato bi lahko rekli, da je opazovanje del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazov in rešitev primera. Tudi za slednje je neizogibno potrebno upravičenje detektiva in absurdno je prepričanje, da detektiv pri svojem delu ne sledi, razen če to ni neizogibno potrebno za pridobitev določenih informacij.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, operativne metode, magistrska dela
Published in DKUM: 08.06.2017; Views: 2785; Downloads: 313 (1 vote)
Full text (1,62 MB) |
19. Vpogled detektivov v uradne evidence : magistrsko deloRok Fajt, 2017, master's thesis Abstract: Detektivi pri opravljanju detektivske dejavnosti stremijo k temu, da svoje delo opravijo učinkovito, strokovno in predvsem zakonito. Glede na to, da so detektivi v poslovnem svetu prepuščeni trgu, je zelo pomembno, da je stranka (naročnik) na koncu zadovoljna s pridobljenimi podatki in s celotno detektivsko storitvijo. Nemalokrat pa detektivom kvalitetno opravljenih storitev ne otežuje njihova nestrokovnost, temveč jo omeji zakonodaja, ki ne dopušča pridobivanja določenih dodatnih podatkov, ki bi pripomogli h kvalitetno opravljeni storitvi.
Dovolj zgovorno na omenjeno problematiko kažejo praktični primeri izvajanja detektivske dejavnosti, kar so v opravljenih intervjujih izpostavili detektivi in podpredsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije. Ti so mnenja, da obstoječe pravice do vpogleda v uradne evidence nikakor ne zadoščajo za dovolj kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog detektiva, zato bi se jim moral omogočiti vpogled v dodatne evidence, kot so geodetske in bančne evidence ter davčni register. Na podlagi vpogleda v dodatne evidence bi se detektivom povečal nabor informacij, s katerimi bi naročnikom postregli s kvalitetnejšimi rezultati.
Detektivi se zelo dobro zavedajo obstoječe problematike in večkrat skušajo z raznimi dopisi na težave opozoriti pristojna ministrstva, pod katera sodi posamezen upravljalec zbirke podatkov, vendar prevečkrat naletijo na ignoranco in nezainteresiranost obravnavanja omenjene problematike. V interesu vsakega državnega organa, pristojnega za posredovanje določenih podatkov, bi moralo biti, da detektivska dejavnost sledi trendom in se tako s časom primerno tudi razvija. S strani detektivov se kaže velik interes za omenjene spremembe, pri čemer pa bi pristojni organi morali narediti korak naprej in prisluhniti problematiki, s katero se pri svojem delu srečujejo detektivi, ter za dobro skupnega sodelovanja poenotiti mnenja.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, magistrska dela
Published in DKUM: 08.06.2017; Views: 1593; Downloads: 204
Full text (652,17 KB) |
20. Vloga detektivov v (pred)kazenskih postopkih : magistrsko deloMojca Jagodič, 2017, master's thesis Abstract: Detektivska dejavnost v Sloveniji je v primerjavi s svetom mlada gospodarska panoga. Kljub temu jo poznamo več kot dvajset let, pretežno se ukvarja z zbiranjem informacij in dokaznega gradiva za najrazličnejše primere. Gre za delovanje v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti, ki je bil prenovljen leta 2011. Zakonska podlaga za delo detektivov je dobra, a vendar je od posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo zakonska določila uporabil v praksi. Poleg tega je nujno potrebno dodatno usposabljanje oziroma specializacija za posamezna področja detektivske dejavnosti. Detektivi bi lahko pomembno vlogo odigrali na novih področjih in s tem državi prihranili čas in finance. Posebnega pomena so predkazenski in kazenski postopki, kjer bi lahko imeli ključno vlogo z zbiranjem dokaznega gradiva detektivi, ki imajo v skladu z zakonom za to tudi ustrezna pooblastila. S tem bi bilo ogromno kazenskih zadev rešenih prej, prav tako ne bi bilo tako pogostega zastaranja primerov. Za učinkovitejše in hitrejše delo na področju predkazenskih in kazenskih postopkov bi bilo potrebno ustvariti oziroma izboljšati dobro sodelovanje med detektivi in odvetniki ter med detektivi in policijo. Ob ustreznem sodelovanju bi bile bolj zadovoljne stranke kot tudi država. Ta bi morala zato prepustiti določene naloge detektivom, saj bi bile rešene hitreje in učinkovitejše. Detektivi bi morali poskrbeti za sprotno usposabljanje na področju dela v (pred)kazenskih postopkih. Za prihodnost je torej ključnega pomena naraščanje profesionalnosti detektivskih storitev in zaupanje državnih organov v slednje. V empiričnem delu naloge smo s kvalitativno analizo podatkov intervjuvanih detektivov ugotovili, da detektivi le majhen delež svojega dela namenijo za potrebe (pred)kazenskega postopka, kljub temu da imajo za zbiranje informacij in dokazov v (pred)kazenskem postopku v skladu z njihovim zakonom dovolj pooblastil. Problem se namreč pojavi na področju izobraževanja detektivov za potrebe (pred)kazenskega postopka, saj ni interesa države, da bi zasebni detektivi pomagali državnim organom v teh postopkih.
Keywords: predkazenski postopek, kazenski postopek, kazniva dejanja, detektivska dejavnost, detektivi, magistrska dela
Published in DKUM: 17.05.2017; Views: 1411; Downloads: 250
Full text (846,30 KB) |
