1. Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtniciMiha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar Damnjanović, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Keywords: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 1162; Downloads: 121
 Full text (367,52 KB)
This document has many files! More... |
2. Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki Sloveniji : delovne naloge detektivaBoštjan Ban, 2020, master's thesis Abstract: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Keywords: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Published in DKUM: 11.03.2021; Views: 1048; Downloads: 110
Full text (2,74 MB) |
3. Detektivska dejavnost in upravičenost nadzorovanja zaposlenih : Priročnik za naročnike in ponudnike detektivskih storitev v Republiki Sloveniji2020, professional monograph Abstract: V Sloveniji je opazen izrazit porast potrebe po storitvah na področju detektivske dejavnosti, kar je posledica več faktorjev; na eni strani pereč problem absentizma na delovnem mestu, ki se mnogokrat odraža tudi v slabših poslovnih rezultatih, hkrati pa delodajalci na podlagi svojih pravic vse večkrat posegajo po zakonitih in nezakonitih oblikah nadzora zaposlenih. Z naraščanjem povpraševanja po storitvah, se povečuje tudi število nadzorov, ki so na meji zakonitosti. Problem projekta je predstavljalo oblikovanje predloga načina odločanja za nadzor nad zaposlenimi ob potencialni kršitvi delovnopravne zakonodaje, ki je predstavljen v priročniku za naročnike in omogoča prepoznavanje in analizo kompetenc posameznikov, ki izvajajo storitve v okviru detektivske dejavnosti. Naročnik bo pregledal njegove pravice in dolžnosti ob tem pa uvidel tudi možnost vključitve detektivov: ali naj jih nadzira sam kot delodajalec ali jih nadzira oseba, ki ima potrebne kompetence ter deluje na podlagi zakonskih upravičenj.
Keywords: detektivska dejavnost, nadzor, detektiv, detektivske storitve, upravičenja
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 1029; Downloads: 90
 Link to file |
4. Kriminalke Avgusta DemšarjaUrška Tivadar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Keywords: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Published in DKUM: 03.08.2020; Views: 1813; Downloads: 266
Full text (1,53 MB) |
5. Vloga detektiva na področju goljufij in disciplinskih kršitev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNives Ravnak, 2019, undergraduate thesis Abstract: Pri detektivski dejavnosti gre za poizvedovalno dejavnost. Večina dela je pridobivanje informacij o goljufijah in disciplinskih kršitvah delovnopravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pri tovrstnem delu ima detektiv določena pooblastila, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (»ZDD-1«, 2011). Z navedenim zakonom pa je detektivu tudi zapovedano, da mora pridobljene informacije skrbno varovati, tudi po končani karieri ne smejo govoriti o teh podatkih. Stranka, ki najame detektiva, s pooblastilom nanj prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Največkrat se najema poslužujejo podjetja, ki želijo, da detektiv preveri resničnost podatkov, kot so izkoriščanje bolniškega staleža, preverjanje povračila potnih stroškov, kraje in podobno. Kadar se podjetja odločijo za detektivsko preiskavo namesto policijske, se zavedajo, da goljufi ne bodo kazensko odgovarjali, zato se podjetja raje odločijo, da bodo sami dosegli poravnavo, kot je sporazumno prenehanje pogodbe brez izplačila odpravnine s povrnitvijo škode. Če pri preiskavi detektiv ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti policijo. Najpogostejše goljufije so spletne, zavarovalniške in gospodarske. Kadar detektiv ugotovi goljufije oziroma zlorabljanje delavskih pravic, kot so bolniška odsotnost, povračilo stroškov na delo in z dela, delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so njegove ugotovitve ključne za odpoved pogodbe o delovnem razmerju. Ker izjava detektiva velja kot dokaz, si mnogi ljudje zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo izrabljati pravic bolniškega staleža, povrnitve stroškov na delo in z dela ter podobno. Zaradi detektivskega dela je tako veliko manj goljufij in prevar, vendar vseeno več kot pred desetimi leti, saj so se možnosti izvedbe goljufije povečale z napredkom tehnologije.
Keywords: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, goljufija, disciplinske kršitve
Published in DKUM: 08.10.2019; Views: 1123; Downloads: 181
Full text (1,25 MB) |
6. Detektivska dejavnost kot alternativa in dopolnitev državnim organom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMateja Artič Slemenšek, 2019, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Detektivska dejavnost v Slovenije je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Prvi zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet leta 1994, prenovljen je bil leta 2011. Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1) iz leta 2011 v 26. členu omogoča detektivom uporabo detektivskih upravičenj, je pa od vsakega posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo upravičenja uporabil v praksi.
Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo, in s tem postali odlična alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjene in zaupanja vredne osebe, ki imajo opravljeno detektivsko licenco, katero jim podeli Detektivska zbornica Slovenije. Dodatna usposabljanja oziroma specializacija pa bi jim omogočala sodelovanja z državnimi organi na področju varnosti, nadzora, sodelovanja s skupnostjo, ozaveščanju državljanov, predvsem mladih glede pasti, ki jih prinašajo nove oblike kriminala…
Policija je tista, ki v največji meri skrbi za varnost državljanov, naraščajoča bagatelna kaziva dejanja, pomanjkanje kadra pa so posledica, da policija kazniva dejanja preiskuje počasi, nekvalitetno ali pa sploh ne. Pomembno vlogo bi detektivi lahko odigrali pri zbiranju dokaznega gradiva v predkazenskem in kazenskem postopku, kar jim ZDD-1 v 26. členu tudi omogoča. Z uvedbo koncesije za detektivsko dejavnost bi policija del nalog, ki se preganjajo po uradni dolžnosti prepustila detektivom, s tem bi preiskanost kaznivih dejanj postala boljša in hitrejša.
Za hitrejše in učinkovitejše sodelovanje z državnimi organi je pomembno tudi poznavanje detektivske dejavnosti med prebivalci Republike Slovenije, zato smo v empiričnem delu naloge z anketo ugotavljali kakšno je poznavanje detektivske dejavnosti pri nas in ali jo enačijo z delom policije. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je poznavanje detektivske dejavnosti slabo, da jo ljudje enačijo z delom policije, za kar so vsekakor pripomogle mnoge filmske in knjižne uspešnice. Ključnega pomena pri samem razvoju detektivske dejavnosti je tudi približati detektivsko dejavnost ljudem, jih izobraziti, saj bo le tako detektivska dejavnost lahko postala uspešna alternativa in dopolnitev državnim organom.
Keywords: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, državni organi, zakon
Published in DKUM: 02.10.2019; Views: 1089; Downloads: 148
Full text (1,04 MB) |
7. Razvoj detektivske dejavnosti in poznavanje detektivskega poklica v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBarbara Bukšek, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga govori o razvoju detektivske dejavnosti v Sloveniji in poznavanju detektivskega poklica med prebivalci Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj in ugotoviti kakšno je poznavanje ter mnenje širše slovenske javnosti o omenjeni tematiki. Ključna koncepta za pravilno razumevanje diplomskega dela sta detektivska dejavnost in detektiv, ki sta se razvila na začetku 19. stoletja v Franciji. V primerjavi z drugimi državami v Evropi in s Svetom, je v Sloveniji prišlo do razvoja detektivske dejavnosti veliko let kasneje. Gre za stoletje in več. Postopek pridobitve licence omenjenega poklica se med državami razlikuje, saj imajo ponekod šole za detektive česar pri nas nimamo. Število detektivov je odvisno od razvitosti in velikosti držav, števila prebivalstva in njihovih potreb po detektivih ter odstotka kriminalitete v posamezni državi. Gre za primerjavo ugotovljenih podatkov med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, Francijo, Nemčijo ter Veliko Britanijo. Zaradi zanimanja kakšno je poznavanje in mnenje o detektivskem poklicu, je bila izvedena anketa, ki jo zaključna naloga obravnava v svojem drugem delu. Anketa je bila osrednji element na katerega se je diplomsko delo še posebej fokusiralo. Gre za podatke, ki kažejo, da je večina respondentov oziroma anketirancev že slišala za omenjeno dejavnost, ne vedo pa najbolj s čim se detektivi ukvarjajo in kakšno je njihovo delo. Posledično kar nekaj anketirancev ni imelo ustvarjenega mnenja, saj sami menijo, da vedo premalo o vprašani temi. Kljub temu da večina ljudi ni nikoli najelo detektiva, so bili mnenja, da detektive v Sloveniji potrebujemo. Pridobljeni podatki povejo, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi detektivska dejavnost postala bolj prepoznavna in na kakšne načine bi poznavanje lahko razširili. Diplomsko delo ugotavlja, da je poklic detektiva premalo razširjen med prebivalci Slovenije in da bi bilo potrebno več oglaševanja ter govora o omenjenem poklicu, da bi se ljudje bolje zavedali kakšen je dan detektiva.
Keywords: diplomske naloge, detektivska dejavnost, detektiv, razvoj detektivske dejavnosti, anketa
Published in DKUM: 28.08.2019; Views: 1420; Downloads: 294
Full text (1,69 MB) |
8. PRENOS POOBLASTITVE IZ DETEKTIVSKE POGODBEIgor Tomič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko prenosa pooblastila iz detektivske pogodbe. Obravnavana tematika je predvsem pomembna zaradi vprašanja ali detektiv lahko veljavno prenese pooblastilo, ter v nadaljevanju ali so dokazi, ki jih v nadaljevanju pridobi detektivov substitut veljavni.
V prvem delu naloge je na kratko opredeljen pojem detektivske dejavnosti, v nadaljevanju pa detektivovo delovno področje in oblike dela detektivov. Opredelitev temelji na Zakonu o detektivski dejavnosti. Nadalje je predstavljen pojem pooblastila na splošno, ki izhaja iz Obligacijskega zakonika. Nato pa je prestavljen pojem mandatne pogodbe, in sicer so povzeti bistveni elementi, ki se navezujejo na detektivsko pogodbo.
V drugem delu naloge je opredeljeno razmerje, ki nastane na podlagi prenosa naročila, in sicer je poudarek obravnave na tem, katere subjekte štejemo za detektivovega substituta oziroma kateri so tisti subjekti za katere lahko štejemo, da kljub temu, da so oni opravili določeno nalogo, štejemo da je detektiv kot nosilec podjetja opravil delo osebno. Obravnavani sta dve zadevi iz judikature Višjega delovnega in socialnega sodišča, saj detektivi najpogosteje delujejo ravno na področju delovnopravnih zadev.
Keywords: detektiv, mandatna pogodba, naročilo, pooblastilo, prenos pooblastitve
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1251; Downloads: 192
Full text (334,95 KB) |
9. Vloga detektiva pri reševanju družinsko-pravne problematikeTina Cokoja, 2015, undergraduate thesis Abstract: Detektiv je oseba, ki opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja to dejavnost, ter drugimi predpisi, ki zadevajo področja njegovega delovanja. Na podlagi pisnega pooblastila stranke zanjo zbira informacije, ki jih le-ta potrebuje bodisi za lastne potrebe bodisi za potrebe različnih pravnih postopkov ter opravlja različne svetovalne naloge. Detektivi so lahko strankam med drugim v več kot dobrodošlo pomoč tudi pri reševanju družinsko-pravne problematike (splošni problemi, spori in druge zadeva družinskega prava ter kazniva ravnanja znotraj družine in med partnerjema), ki je dandanes vse bolj v porastu. Z nalogo sem želela predstaviti vlogo detektiva pri reševanju tovrstne problematike. Poleg teoretične predstavitve obravnavane teme sem opravila tudi raziskavo, s pomočjo katere sem poskušala raziskati možnosti za sodelovanje detektiva s centri za socialno delo ter razširjenost detektivske dejavnosti pri reševanju družinsko-pravne problematike v Sloveniji. Ugotovila sem, da bi bilo detektivsko dejavnost dobro razširiti tudi na tista področja reševanja družinsko-pravne problematike, na katerih še ni razširjena ter razmisliti o (formalni) vključitvi detektivov v javno sfero (sodelovanje s policijo, centri za socialno delo itd.). Seveda pa mora biti sodelovanje obojestransko, saj bo le-tako izkoriščen ves potencial detektivov tako pri reševanju družinsko-pravne problematike kot tudi na ostalih področjih reševanja najrazličnejših problemov sodobne družbe.
Keywords: detektiv, detektivska dejavnost, družinsko pravna problematika, pravica do zasebnosti, odvetnik, policija, center za socialno delo, anketa, intervju
Published in DKUM: 02.12.2015; Views: 1332; Downloads: 191
Full text (2,64 MB) |
10. OBDAVČITEV DETEKTIVSKE DEJAVNOSTINina Trunkl, 2012, undergraduate thesis Abstract: Detektivska dejavnost je v Republiki Sloveniji razmeroma mlado področje, saj je bil prvi zakon o detektivski dejavnosti sprejet šele leta 1994. Detektivska dejavnost je zbiranje, obdelava, posredovanje podatkov oziroma informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja detektiv, ki ima za to delo izdano licenco in izpolnjuje pogoje, skladne z zakonom.
Detektivsko dejavnost je mogoče opravljati kot katera koli pravnoorganizacijska oblika. Z ustrezno izbiro oblike pa si lahko podjetnik zmanjša stroške davčne obveznosti in tudi prispevkov za socialno varnost ter s tem doseže večji neto dobiček, kar je cilj vsakega podjetnika in gospodarskega subjekta. Do spoznanja, da je pri nižjih pričakovanih dobičkih ugodneje poslovati kot samostojni podjetnik ter pri višjih pričakovanih dobičkih kot družba z omejeno odgovornostjo, smo prišli s primerjalnim davčnim obračunom.
Keywords: detektivska dejavnost, detektiv, obdavčitev, davčna osnova, davčna stopnja, prispevki za socialno varnost
Published in DKUM: 19.11.2012; Views: 2139; Downloads: 113
Full text (468,34 KB) |
