| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
41.
PREDLOG RAZVOJA TURIZMA V OBČINI MISLINJA
Kristina Rotovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira področje turizma v občini Mislinja. Osredotočeno je na obstoječo turistično ponudbo občine in na oblikovanje predlogov ter ukrepov, kako ponudbo popestriti z dodajanjem privlačnosti, ki so v tem trenutku še neizkoriščene. V uvodu smo opredelili problem diplomskega dela, predstavili smo namen, določili cilje in zastavili hipoteze. Začrtali smo si omejitve in izbrali metode raziskovanja. Drugo poglavje podrobneje predstavi management turistične destinacije, še posebej podeželske turistične destinacije. Del drugega poglavja je namenjen opisu promocije podeželske destinacije. Tretje poglavje je jedro diplomskega dela. V njem je predstavljena občina Mislinja, predstavljene so njene kulturne in naravne privlačnosti in turistična ponudba občine, navedeni so vsakoletni dogodki v občini, podani rezultati anketiranja ter odgovori na polstrukturiran intervju z županom. Zapisana je tudi SWOT analiza občine Mislinje. V zadnjem delo diplomskega dela smo povezali rezultate teoretičnega in praktičnega dela naloge. Podali smo tudi predloge za izboljšanje turistične ponudbe v občini Mislinja.
Keywords: Občina Mislinja, turistična ponudba, podeželska turistična destinacija.
Published: 02.12.2016; Views: 1087; Downloads: 101
.pdf Full text (1,24 MB)

42.
PREDLOG RAZVOJA MANJŠE PODEŽELSKE TURISTIČNE DESTINACIJE
Sabina Šuman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s problematiko upravljanja manjše podeželske destinacije. V okviru teoretičnih izhodišč najprej opredelimo pojme turistična destinacija, destinacijski management in podeželski turizem, nato pa opredeljene pojme dodatno razčlenimo in podrobneje predstavimo njihove razsežnosti. V praktičnem delu na podlagi teoretičnih izhodišč analiziramo kraj Zavrh, ki se nahaja v tipični podeželski štajerski občini Lenart v Slovenskih goricah. Analizo destinacije se lotimo na več načinov, od klasične analize turistične ponudbe, proučevanja trenutnega stanja in z njim povezano SWOT analizo, preko ankete, izvedene med obiskovalci Zavrha ter primerjave turistične ponudbe občine Lenart v Slovenskih goricah z občinama Goriška Brda in Bad Radkersburg. V sklepnem delu povzamemo ugotovitve in predloge za nadaljnji turistični razvoj kraja Zavrh. Ugotavljamo, da leži največji potencial za razvoj turistične destinacije v naravnih danostih, povezovanju kraja z ožjim in širšim okoljem ter oblikovanju ponudbe enodnevnih tematskih izletov.
Keywords: destinacijski management, podeželski turizem, razvoj destinacije, turistična destinacija, izletniški turizem.
Published: 06.02.2017; Views: 619; Downloads: 88
.pdf Full text (893,24 KB)

43.
Vloga družbenih medijev pri trženju turističnih destinacij in načrtovanju potovanj
Eva Roškar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Vzpon in razvoj družbenih medijev je spremenil dojemanje sveta posameznikov in omogočil nove načine komuniciranja. Uporabniki družbenih medijev z njihovo uporabo lažje in hitreje dostopajo do informacij po vsem svetu, družbeni mediji pa jim omogočajo tudi boljše sporazumevanje z uporabniki širom sveta. Zaradi hitrega razvoja družbenih omrežij in mnogih prednosti, ki so jih ta s seboj prinesla, se je spremenilo tudi načrtovanje potovanja uporbnikov ter samo trženje destinacij. Zaradi možnosti, ki jih družbeni mediji svojim uporabnikom ponujajo, so ti bolje informirani o posamezni destinaciji in njenih značilnostih, destinacija in destinacijski management pa lahko družbena omrežja s pridom uporabijo ter z njimi kot učinkovitim komunikacijskim orodjem pritegnejo uporabnike in bodoče turiste na njim prijazen način. Aktivno pojavljanje in trženje skozi družbene medije lahko opazimo na dveh destinacijah, ki smo jih razdelali v študiji primera. Gre za mesti Maribor (Slovenija) in Gradec (Avstrija), ki sta si po značilnostih precej podobni, geografsko pa izjemno blizu. Zanimalo nas bo, kako se posamezna destinacija poslužuje možnosti trženja in predstavitve preko treh izbranih družbenih medijev (Facebook, Instagram in TripAdvisor) ter kako se destinaciji pri izkoristku možnosti izbranih družbenih omrežij razlikujeta.
Keywords: družbena omrežja, družbeni mediji, trženje, destinacija, turizem, oglaševanje, Facebook, instagram, Maribor, Gradec
Published: 23.11.2017; Views: 642; Downloads: 148
.pdf Full text (2,81 MB)

44.
Trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric
Tomi Špindler, 2017, master's thesis

Abstract: Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko zaokroženo homogeno območje, razdeljeno med statistični regiji Pomurje in Podravje. Znotraj mej Prlekije se nahaja Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, ki smo ga obravnavali v sklopu magistrske naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali pojem turistične destinacije, opredelili načela trajnostnega turizma, opisali vinski turizem, navedli primer delovanja destinacije Steirisches Vulkanland ter predstavili obravnavano območje Ljutomersko-Ormoških goric. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali stališča vinogradnikov in vinarjev do vodoravnega povezovanja in sodelovanja na področju znanja, promocije in dogodkov na območju Ljutomersko-Ormoških goric ter stališča vinogradnikov in vinarjev do vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Ugotovili smo, da imajo vinogradniki in vinarji na obravnavanem območju pozitivno mnenje o medsebojnem povezovanju in vinskem turizmu. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave smo določili 3 prioritete, ki lahko služijo kot predlog za učinkovit trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric.
Keywords: Turistična destinacija Prlekija, Ljutomersko-Ormoške gorice, vinski turizem, trajnostni in odgovorni razvoj
Published: 29.08.2017; Views: 757; Downloads: 288
.pdf Full text (1,62 MB)

45.
Stališča turistov glede destinacije, ki jih je prizadel terorizem
Lucija Suholežnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost. Teroristični napadi povzročajo zmanjšanje števila turistov na določeni destinaciji, s tem pa se zmanjša tudi denarni pritok na posamezno destinacijo. Gospodarsko oz. globalno izgubo za posamezno državo, ki je bila tarča terorističnega napada, predstavlja odločitev turista, ali ostane doma ali pa izbere drugo, varno državo. Terorizem predstavlja globalno grožnjo, saj s seboj prinaša strah, uničenje, žrtve ter politične in ekonomske spremembe. Na določeno regijo nedvomno vplivajo teroristični napadi, saj turisti velikokrat spremenijo ciljno destinacijo potovanja. Turisti se v zaostrenih varnostnih razmerah raje odločajo za destinacije, ki so bližje domu in so bolj varne. Dosedanje izkušnje kažejo, da imajo turisti slab spomin, saj takoj po umiritvi razmer zopet začnejo obiskovati destinacijo, ki je bila tarča terorističnega napada. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo v raziskavi, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, preučili vpliv terorizma na turistične tokove. Poskušali smo ugotoviti, ali teroristični napadi vplivajo na prihode turistov v državo, kjer so se že zgodili napadi.
Keywords: terorizem, turistična destinacija, stališča, varnost v turizmu
Published: 04.03.2019; Views: 218; Downloads: 32
.pdf Full text (1,59 MB)

46.
Planiranje odgovornog i održivog upravljanja turističkom destinacijom na primeru Beograda
Aleksa Panić, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Tema magistarskog rada obrađuje sveukupnu važnost održivog razvoja. Suština je definisati važnost i hitnost implementacije takvog koncepta u turističkoj destinaciji u Beogradu. Uz dobru strategiju i održivim oblikom organizacije i razvoja Beograd može da očekuje pozitivne efekte za poboljšanje svih segmenata turističke ponude, boljeg pozicioniranja na evropskom turističkom tržištu (što bi stvorilo mogućnost za uvođenje novih radnih mesta, posebno u ugostiteljstvu) i ostvarivanje profita na duži rok. Pored toga, takav koncept bi pozitivno uticao na lokalno stanovništvo. Pored pomenutih novih radnih mesta, stvorili bi se zdraviji uslovi za život. To je posebno važno u velikim gradovima gde postoji velika fluktuacija saobraćaja i gde izduvni gasovi štete okolini. Konačno, uspešno implementiran i primenjen koncept mogao bi da posluži kao primer drugim gradovima u zemlji. Problem istraživanja bazirao se na otkrivanju glavnih smernica i strategije prema kojima Beograd kao turistička destinacija planira da se razvija, ali i svega onoga što glavnom gradu nedostaje kako bi svojom turističkom ponudom još više zainteresovao i privukao turiste iz Evrope i sveta. Namena rada bila je kvalitativni pregled postojećih aktivnosti i strategija Turističke organizacije Beograda (TOB), priprema planova za dalji razvoj turističkog mesta. To je bilo veoma važno jer se na osnovu tog istraživanja, stekao uvid u buduće poteze i smernice ka kojima se destinacija kreće, kao ciljeve koje gradksa turistička destinacija želi da postigne u narednom periodu.U radu su korišćene tri metode rada, a to su kvalitativno istraživanje, deskriptivna analiza stanja i komparativni metod. Beograd je u osnovi predstavljen kao glavni grad Srbije i glavna turistička destinacija zemlje sa svojim geografskim karakteristikama, transportnim sistemom i velikim brojem turističkih atrakcija. Pored toga, analizirani su i smeštajni i ugostiteljski kapaciteti grada, a opisani su i analizirani glavni segmenti turističke ponude Beograda. U radu je urađena i analizirana SWOT šema Beograda, odnosno jake i slabe tačke, te šanse i pretnje za budući razvoj grada kao turističke destinacije. Ustanovljeno je da Beograd itekako poseduje resurse za ozbiljan i uspešan turistički razvoj, ali i da postoje ozbiljni i neophodni zadaci koji moraju da se urade kako bi taj razvoj bio uspešan i održiv. Kako bi se sagledala i razumela kompletna slika Beograda kao turističke destinacije, trenutnih aktivnosti, turističkih ponuda, utisaka turista, planova za budućnost, autor je obavio 3 empirijiska istraživanja, u Turističkoj Organizaciji Beograda, u Turističkom info centru i u turstičkoj agenciji "Sabra". To je pomoglo da se definišu osnovni nedostaci u trenutnoj organizaciji destinacije i na osnovu toga, da se kroz primer dobre prakse iz inostranstva, kao što je primer glavnog grada Slovenije, Ljubljane, i njenog koncepta „Zelena Ljubljana”, predlože najbolja moguća rešenja za takve manjkavosti. Konačno, uzimajući u obzir celokupno stanje turizma u Beogradu, karakteristike grada, postojeću infrastukturu, istraživačka saznanja, ali i trendove u turističkoj industriji, autor je izašao sa konkretnim predlozima koje bi Beograd pomerile u pravcu bolje i kvalitetnije turističke destinacije, koja je pre svega ekološki osvešćenija, sa neophodnom infrastrukturom za prijem, fluktuaciju i razonodu turista. Takođe, konkretni predlozi tiču se i poboljšanja životne sredine i uslova života za lokalno stanovništvo, što je i poenta koncepta održivog razvoja turizma. Podizanje nivoa čistoće i briga o zelenim površinama, mora biti jedan od prioriteta kada se radi o daljem razvoju Beograda kao turističke destinacije. Pored toga, poboljšanje saobraćajne ali i turističke infrastrukture nezaobilazni su segment koji se mora unaprediti kako bi Beograd i njegova turistička ponuda postali dostupniji i funkcionalniji i za turiste i za lokalno stanovništvo.
Keywords: Beograd, održivi razvoj, turistička destinacija, razvoj urbanog turizma
Published: 21.06.2018; Views: 291; Downloads: 24
.pdf Full text (1,86 MB)

47.
Pomen trajnostnega razvoja turizma za segment mladih v destinaciji maribor-pohorje
Tamara Kristl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo se ukvarjali s pomenom trajnostnega turizma in zelenega destinacijskega menedžmenta. Osredotočili smo se na segment mladih slovenskih povpraševalcev v destinaciji Maribor - Pohorje. Na kratko smo predstavili zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green in raziskali vključenost mladih slovenskih povpraševalcev v trajnostni turizem. Z anketiranjem smo ugotovili, ali povpraševalci prepoznavajo Maribor - Pohorje kot zeleno destinacijo. V praktičnem delu smo s tabelami in grafi predstavili rezultate anketiranja, ki je bilo izvedeno med mladimi slovenskimi povpraševalci v destinaciji Maribor - Pohorje. V zaključku projekta smo predstavili sintezo ugotovitev iz teoretičnega uvodnega in praktičnega jedrnega dela. Prav tako smo zapisali pomembnost ponudbe zelenega trajnostnega razvoja destinacije za segment mladih slovenskih povpraševalcev.
Keywords: trajnostni razvoj turizma, destinacijski menedžment, destinacija Maribor - Pohorje, zelena shema, mladi povpraševalci
Published: 29.11.2018; Views: 154; Downloads: 51
.pdf Full text (1,20 MB)

48.
Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju
Ábel Bartakovics, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Turizem je zelo širok pojem, različni avtorji ga različno opredeljujejo, toda navkljub različnim definicijam velja, da je turizem pomemben del godpodarstva. V diplomskem projektu z naslovom Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju smo najprej predstavili pojme v povezavi s turistično destinacijo, z zelenim turizmom in s podeželskim turizmom ter z značilnostmi slovenskega Porabja in vasi Verica-Ritkarovci (po madžarsko Kétvölgy). V nalogi smo predstavili stanje podželskega turizma v naselju Verica-Ritkarovci, ki tvori del Porabja in leži v neposredni bližini slovenske in avstrijske državne meje. S pomočjo različnih internih virov in raziskovalnega intervjuja ter anketiranja smo preverjali možnosti za razvoj turizma. Za omenjeno občino smo želeli poiskati možnosti razširitve ponudbe Kulturnega doma, namenjene turistom.
Keywords: podeželski turizem, zeleni turizem, turistična destinacija, Porabje, turistične kmetije
Published: 07.01.2019; Views: 178; Downloads: 28
.pdf Full text (1,28 MB)

49.
Navezava ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s kulturno ponudbo mesta maribor in okolice
Domen Koter, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Turizem je eden izmed rastočih gospodarskih sektorjev tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Pri tem eno izmed ključnih turističnih zvrsti predstavlja kulturni turizem. Je oblika turizma, ki se osredotoča na spoznavanje in doživljanje kulturne ponudbe v destinaciji. Za vračanje obiskovalcev je treba graditi na njihovi pozitivni izkušnji, kar pripomore k razvoju zvestobe. V delu se bomo osredotočili na kulturno ponudbo v mestu Maribor z okolico, mariborsko destinacijsko kartico Maribor City Card ter ti skušali povezati na praktičnem primeru Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. V njem zasledimo stalno razstavo rastlinskih vrst in občasne dogodke, povezane s kulturo. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je poznavanje koncepta destinacijskih kartic slabo in da je premalo sodelovanja Botaničnega vrta Univerze v Mariboru z drugimi kulturnimi ustanovami v regiji.
Keywords: kulturni turizem, destinacija, zvestoba odjemalcev, destinacijska kartica
Published: 08.11.2018; Views: 180; Downloads: 29
.pdf Full text (1,18 MB)

50.
Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v Mariboru
Tilen Selič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije. V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke. V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom. V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala. Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Keywords: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Published: 04.12.2018; Views: 684; Downloads: 23
.pdf Full text (844,77 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica