| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Določevanje lahkohlapnih in težjehlapnih spojin v ekstraktih rastlin iz družine Zingiberaceae z uporabo različnih kromatografskih tehnik
Kaja Makoter, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Ingverjevke (Zingiberaceae) so družina rastlin z značilnim vonjem in okusom, znane po vsem svetu. V kulinarične namene jih uporabljajo predvsem kot začimbe, imajo pa tudi številne medicinske učinke. Rastline vsebujejo številne komponente, kot so terpeni, flavonoidi, diarilheptanoidi, ogljikovi hidrati, beljakovine, škrob in druge. Da bi določili komponente različnih rastlin, smo izvedli analize na štirih rastlinah iz družine ingverjevk: mali galangal (Alpinia officinarum), ingver (Zingiber officinale), kurkuma (Curcuma longa) in kardamom (Elettaria cardamomum). Pri analizi lahkohlapnih komponent v eteričnih oljih smo izvedli destilacijo z vodno paro po Clevengerju, ter na tak način ekstrahirali eterična olja v preiskovanih rastlinskih vrstah. Ta smo analizirali s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masnim spektrometrom (GC-MS). Prav tako smo dele rastlin zmleli in izvedli ekstrakcijo s pomočjo ultrazvoka, kjer smo kot topilo uporabili metanol. Te ekstrakte smo analizirali z reverzno-fazno tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo (RP-HPLC-UV). Nazadnje smo izvedli še analizo komponent v posameznih rastlinah s pomočjo GC-MS, kjer smo vzorce predhodno derivatizirali. Ugotovili smo, da v eteričnih oljih malega galangala in kardamoma prevladujejo monoterpeni, medtem ko v eteričnih oljih ingverja in kurkume prevladujejo seskviterpeni. Glavna komponenta eteričnega olja malega galangala je 1,8-cineol (1,8-cineol), ingverja α-zingiberene (α-zingiberen), kurkume β-turmerone (β-turmeron), ar-turmerone (ar-turmeron) in ar-curcumene (ar-kurkumen) in kardamoma α-terpinyl acetate (α-terpinil acetat) in 1,8-cineol (1,8-cineol). Z RP-HPLC-UV metodo smo pri malem galangalu določili diarilheptanoide ter flavonoide, med katerimi je bilo največ galangina. Pri ingverju smo določili gingerole, med katerimi je bilo največ 6-gingerola, in shogaole (šogaole). Pri kurkumi pa smo potrdili naslednje komponente: kurkuminoidi (kurkumin, demetoksikurkumin in bis-demetoksikurkumin), ar-turmerone (ar-turmeron), curlone (curlon) in α-turmerone (α-turmeron). Pri analizi komponent z GC-MS smo po derivatizaciji spojin v vzorcih dokazali prisotnost monosaharidov. Med spojinami eteričnih olj prevladujejo lahkohlapne komponente, medtem ko ostale identificirane komponente spadajo med težjehlapne komponente.
Keywords: Ingverjevke (Zingiberaceae), eterična olja, GC-MS, RP-HPLC-UV, destilacija z vodno paro po Clevengerju, ekstrakcija na UZ kopeli, derivatizacija
Published: 24.09.2020; Views: 95; Downloads: 38
.pdf Full text (6,56 MB)

2.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Keywords: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Published: 10.10.2019; Views: 299; Downloads: 52
.pdf Full text (2,03 MB)

3.
Simulacija razpenjalnika s programskima orodjema Scilab in GAMS
Jan Puhar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je prikazan opis procesa ravnotežne destilacije z modeli različnih kompleksnosti: kot problem s sistemom linearnih enačb, sistemom nelinearnih enačb in sistemom DAE (diferencialno-algebrskih enačb). Delo obsega prikaz sistema enačb, potrebnega za rešitev vsakega od problemov in razvoj matematičnega modela za rešitev problemov v programskih orodjih Scilab in GAMS. Namen diplomskega dela je bil z obema programskima orodjema izdelati ustrezen model. Ugotovili smo, kako predstaviti probleme z modelom ter prikazali smo izpisane rezultate za posamezen primer in ustrezno kodo v Scilabu in GAMS-u.
Keywords: ravnotežna destilacija, model, Scilab, GAMS, sistem enačb
Published: 13.09.2018; Views: 393; Downloads: 93
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
Razsoljevanje vode
Gregor Lugarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni najbolj razširjeni procesi, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode. Opisana so splošna stanja morske in sladke vode na Zemlji in našteti glavni načini razsoljevanja vode. Podrobneje so opisani in prikazani postopki razsoljevanja, ki jih delimo na tri dele: termični procesi, membranski procesi in ionski procesi. Med termičnimi procesi je najbolj razširjena večfazna ravnotežna destilacija (MSF - Multi Stage Flash), ki je globalno vodilni proces pri razsoljevanju, če kot vodni vir uporabimo samo morsko vodo. Opisana sta tudi večstopenjska destilacija (MED – Multi Effect Distillation) in kompresijski proces (VC – Vapour Compression), ki predstavljata manjši odstotek globalne uporabe. Med membranskimi procesi je vodilni proces reverzna osmoza (RO – Reverse Osmosis), ki je globalno najbolj razširjen za razsoljevanje vseh vod, razdelan pa je tudi proces elektrodialize (ED – Electrodialysis). Pri kemijskem procesu se uporablja predvsem ionska izmenjava, ki pa je zaradi velikih stroškov ne uporabljajo pogosto. Uporablja se predvsem za mehčanje vode, ni pa uporabna za čiščenje vode z višjimi stopnjami raztopljenih trdnih snovi, zaradi česar je izvzeta iz obravnave v diplomskem delu. Na kratko so tudi opisani postopki pred-obdelave in nadaljnje obdelave vode. Več pozornosti je posvečene okoljskim vidikom, energijski porabi in ekonomskemu vidiku. V eksperimentalnem delu smo poskusili čim bolj približati in poenostaviti prikaz delovanja MSF naprave, ki jo lahko učenci samostojno sestavijo v laboratoriju. Dotaknili smo se tudi najnovejših tehnologij, ki kot vir energije uporabljajo obnovljive vire energije.
Keywords: razsoljevanje, večfazna ravnotežna destilacija – MSF, večstopenjska destilacija – MED, kompresija hlapov – VC, reverzna osmoza – RO, elektrodializa – ED
Published: 11.10.2013; Views: 3574; Downloads: 559
.pdf Full text (2,98 MB)

5.
ČIŠČENJE SUROVEGA METANOLA
Tamara Šilak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga preučiti tehnološki del procesa, čiščenje surovega metanola. Čiščenje surovega metanola smo simulirali s tremi destilacijskimi kolonami. Proizvodnjo surovega metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Primerjali smo simulacijo tehnološkega podprocesa za čiščenje surovega metanola iz zemeljskega plina in iz bioplina pri enakih parametrih. Z izvajanjem simulacij smo ugotovili, da ni potrebnih tehnoloških sprememb, v kolikor bi surovino, kot je zemeljski plin, zamenjali z bioplinom.
Keywords: metanol, zemeljski plin, bioplin, destilacija, Aspen Plus, procesni parametri.
Published: 31.07.2012; Views: 1503; Downloads: 35
URL Link to full text

6.
Organska tehnologija
Željko Knez, Zoran Novak, 2010, other educational material

Keywords: organska kemija, organske snovi, eterična olja, destilacija, sinteza acetilsalicilne kisline, Aspirin
Published: 31.05.2012; Views: 2068; Downloads: 92
URL Link to full text

7.
8.
9.
10.
Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica