| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Volna kot učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode
Nina Šenekar, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil pridobiti visoko učinkovit sorbent za odstranjevanje Zn(II) iz odpadnih vod. Izvedli smo fizikalno in kemijsko modifikacijo volne s hitozanom; slednja je potekla z nastankom amidne vezi ob dodatku zamreževalcev EDC in NHS v razmerju 2 : 1. Prisotnost funkcionalnih skupin smo preverili s FT-IR spektri. Uspešnost modifikacije smo določili s potenciometrično ter polielektrolitsko titracijo. Osrednji del študije je bila sorpcija Zn(II) na razmaščeno in modificirano volno. Preučili smo vpliv kontaktnega časa, pH, koncentracije kovinskih ionov in temperature na sorpcijski proces. Preverili smo kinetiko psevdo-prvega in psevdo-drugega reda, prileganje Langmuirjevemu in Freundlichovemu modelu ter določili termodinamiko procesa. Desorpcijo Zn(II) z Na2-EDTA smo izvedli v štirih zaporednih ciklih in ji določili kinetiko. Sorbent z najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (607,7 mmol kg-1) in sorpcijsko kapaciteto (1,52 mg g-1) smo pridobili z volno, fizikalno modificirano z nanosom 1 % (m/V) makromolekularne raztopine hitozana in poskusi sorpcije pri pH = 5. Z raztopino Zn(II) začetne koncentracije 12,5 mg l-1, kontaktnim časom 24 h in T = 25 °C smo dosegli 98,19 % učinkovitost sorpcije Zn(II). Časovni profil sorpcije Zn(II) z razmaščenimi in modificiranimi vlakni je ustrezal kinetiki psevdo-drugega reda (R2 > 0,9984). Najvišje prileganje eksperimentalnih podatkov smo dosegli z Langmuirjevim modelom (R2 > 0,9866). Proces sorpcije Zn(II) je bil spontan (∆G° < 0) in eksotermen (∆H° < 0). Desorpcijo Zn(II) v štirih ciklih smo uspešno izvedli z razmaščeno volno. Desorpcija Zn(II) s površine fizikalno in kemijsko modificirane volne je s cikli naraščala.
Keywords: volna, hitozan, cink, graftanje, FT-IR, potenciometrična titracija, polielektrolitska titracija, biosorpcija, desorpcija
Published: 30.10.2019; Views: 759; Downloads: 148
.pdf Full text (2,84 MB)

2.
Procesni pogoji regeneracije zeolitnih adsorbentov
Emilijan Strgar, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv procesnih pogojev, kot je temperatura in podtlak, na regeneracijo zeolitnih adsorbentov. V prvem delu smo izvajali adsorpcijo hlapnih organskih topil aceton, etanol in toluen na granulirane zeolitne adsorbente ZAG 4A-KB, ZAG 13X, KÖSTROLITH 13XBF K, ZAG-MFI Silicalite in ZSM-5 Zeocat 400. Vsem aktiviranim zeolitnim vzorcem smo določali adsorpcijsko kapaciteto na osnovi statične adsorpcije. Vse nasičene zeolitne adsorbente smo v drugem delu regenerirali pri povišani temperaturi in znižanem tlaku. Regeneracijo nasičenih vzorcev smo izvajali v vakuumskem uparjalniku pri temperaturi 180 °C in 220 °C. Desorpcijo hlapnih organskih spojin smo izvajali pri tlakih 800 mbar, 600 mbar, 400 mbar, 200 mbar in 100 mbar absolutnega tlaka. Temperatura in tlak regeneracije sta bila tekom eksperimentov konstantna. Regeneracija vzorcev v vakuumskem uparjalniku je trajala 2 uri. Po končani regeneraciji na vakuumskem uparjalniku smo preostanek adsorbiranega topila desorbirali v električni komorni peči. Pridobljeni rezultati kažejo, da z višanjem temperature in nižanjem tlaka regeneracije povzročimo večjo desorpcijo hlapnih organskih spojin pri vseh zeolitnih adsorbentih. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev in ugotovili, da desorbirana količina topil ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranih. Določanje vsebnosti vode s Karl Fischerjevo metodo je pokazalo, da vzorec ZAG 4A-KB iz 96 % etanola v večji meri selektivno adsorbira vodo.
Keywords: zeolit, adsorbent, hlapne organske spojine, adsorpcija, desorpcija, regeneracija
Published: 23.02.2017; Views: 1272; Downloads: 97
.pdf Full text (2,82 MB)

3.
ADSORPCIJA IN DESORPCIJA NEKATERIH NARAVNIH SPOJIN NA RAZLIČNE ADSORBENTE
Zlatka Cafuta Prevolšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bil izveden proces adsorpcije in desorpcije različnih komponent: (benzojske kisline, oleinske kisline, estra oleinske kisline in kvercetina) na različne nosilce. Uporabili smo naslednje nosilce: silikagel, neusilin, aerogel hidrofilen SiO2, aerogel hidrofoben MTMS 07, Amberlite IRA 420, Amberlite XAD 16. Proces adsorpcije in desorpcije je bil izveden s klasično kolonsko kromatografijo. Adsorpcijo in desorpcijo smo izvajali pri sobni temperaturi in pretoku 1 ml/min. Maso adsorbirane in desorbirane komponente smo določili z gravimetrično metodo. Z raziskovanjem smo ugotovili, da se komponente različno vežejo na adsorbent. Masa adsorbirane in desorbirane komponente je odvisna od izbire komponente, topila, časa ter pretoka. Dokazali smo, da ima vsaka komponenta različne lastnosti glede na nosilec. Za benzojsko kislino smo dokazali, da je za adsorpcijo najprimernejši izmenjevalec amberlit IRA 420, za desorpcijo pa amberlit XAD 16. Za oleinsko kislino smo dokazali, da je prav tako za adsorpcijo najprimernejši ionski izmenjevalec Amberlite IRA 420, za desorpcijo pa Amberlite XAD 16. Za ester oleinske kisline smo dokazali, da je za adsorpcijo najprimernejši ionski izmenjevalec silikagel, za desorpcijo pa Amberlite IRA 420. Za kvercetin smo dokazali, da je za adsorpcijo najprimernejši izmenjevalec Amberlite IRA 420, za desorpcijo pa silikagel. Dokazali smo tudi, da bi za kvercetin morali izboljšati tehniko izvedbe adsorpcije, pri desorpciji pa izbrati druga topila.
Keywords: adsorpcija, desorpcija, benzojska kislina, oleinska kislina, ester oleinske kisline, kvarcetin
Published: 14.10.2016; Views: 1454; Downloads: 104
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Reaktivna absorpcija CO 2 v mešanice ionskih tekočin in etanolamina
Katarina Turk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem stoletju so človekove dejavnosti v ozračje izpustile velike količine CO2 in drugih dimnih plinov, ki so posledica globalno segrevanje. To lahko s časom vpliva na zaloge vode, na okolje, na naše zdravje in varnost. Odstranjevanje emisij CO2 iz dimnih plinov je zelo pomembno s stališča narave in nam predstavlja velik izziv. Procesi za odstranjevanje CO2 iz dimnih plinov temeljijo na kemijski in fizikalni absorpciji v tekočinah. Etanolamin je najbolj pogost amin za zamreževanje CO2. Velik potencial za zamreževanje CO2 iz dimnih plinov pa prikazujejo tudi ionske tekočine, zaradi njihovih unikatnih lastnosti, kot so stabilnost v velikem temperaturnem razponu, nehlapnost in visoko tališče, ki se kaže s toplotno stabilnostjo. Namen diplomskega dela je bil osredotočen na možno uporabo mešanic etanolamina in ionskih tekočin kot sredstvo za zamreženje CO2. Ta proces je prvič zasnoval Camper s sodelavci, ko je predlagal mešanje ionskih tekočin s skomercializiranimi amini. V eksperimentalnem delu smo mešanice vode in etanolamina primerjali z mešanicami ionskih tekočin in etanolamina, po tem, ko smo jim dodali CO2. Spremembe temperatur vzorcev smo med procesom opazovali in jih na koncu primerjali. Za nadaljno karakterizacijo smo uporabljali Fourirerjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Keywords: CO2, etanolamin, ionske tekočine, absorpcija, desorpcija, fazna ravnotežja, zamreženje CO2
Published: 26.09.2013; Views: 1414; Downloads: 116
.pdf Full text (1,95 MB)

5.
6.
Študij desorpcije nekaterih topil iz trdnih adsorbentov
Bojana Žiberna, 1998, undergraduate thesis

Keywords: adsorpcija, desorpcija, topila, čiščenje zraka
Published: 26.07.2007; Views: 2374; Downloads: 0

7.
Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica