| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ODŠKODNINE IN DENARNA POVRAČILA DELAVCEM
Špela Zakeršnik Breg, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno delavcu oz. javnemu uslužbencu je pri nas že dobro uveljavljen institut. Podlago za nacionalno ureditev predstavljajo tudi mednarodni pravni viri in pravni viri EU. V naši pravni ureditvi se odškodninska odgovornost delodajalca praviloma presoja kot nepogodbena odškodninska odgovornost, izhajajoč iz stališča, da je njen temelj v javnopravnem varstvu delavca in ne v pogodbeni volji strank. Delodajalec je po načelih delovnega prava delavcu odškodninsko odgovoren, kadar gre za škodo, povzročeno pri delu ali v zvezi z delom. Odškodninska odgovornost se nanaša tudi na škodo, povzročeno s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Za povrnitev škode se uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Odškodninska odgovornost delodajalca je lahko krivdna, pri čemer je delodajalec odgovoren za vse oblike krivde, ali pa objektivna, pri čemer delodajalec odgovarja po načelu vzročnosti, ne glede na krivdo. Zakon izrecno dopušča tudi možnost pavšalne odškodnine. Od uveljavitve ZDR-1 iz leta 2013 je v zakonu posebej urejena odškodninska odgovornost delodajalca kandidatu oz. delavcu v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu. Za nepremoženjsko škodo se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi diskriminacije oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, pri odmeri odškodnine pa mora sodišče po uveljavitvi ZDR-1 iz leta 2013 upoštevati, da je le-ta učinkovita in sorazmerna pretrpljeni škodi. Na podoben način kot v ZDR-1 je odškodninska odgovornost delodajalca na splošno urejena tudi v Zakonu o javnih uslužbencih, v okviru posebnih določb za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. V diplomskem delu posebej predstavljam institute odškodnine za nesreče pri delu in poklicne bolezni, odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije, odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka ter odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Naša zakonodaja pa delavcem priznava tudi pravico do denarnih povračil. Gre za specifični institut, ki ga je potrebno ločiti zlasti od odškodnin, kakor so bila obravnavana v preteklosti. V diplomskem delu podrobneje predstavljam denarno povračilo, ki pripada delavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, denarno povračilo namesto odpovednega roka ter denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.
Keywords: Odškodninska odgovornost delodajalca, nepogodbena odškodninska odgovornost, škoda, odškodnina, pavšalna odškodnina, denarno povračilo.
Published: 28.07.2015; Views: 1810; Downloads: 341
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po ZDR-1
Dora Škrobar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerih izhaja iz načela varstva zaposlitve delavca v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Načelo varstvo zaposlitve pa ni absolutno, saj zakon med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ob ugotovljenem dejstvu nezmožnosti nadaljnjega sodelovanja delavca in delodajalca. Delavec ima možnost, da pred delovnim sodiščem uveljavlja nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi in sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ne le v primeru nezakonite odpovedi delodajalca, kot je veljalo doslej, ampak lahko zahteva sodno razvezo, kadar mu pogodba o zaposlitvi nezakonito preneha na enega izmed vseh možnih zakonskih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kadar sodišče ob izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, pride praviloma do reintegracije oziroma vrnitve delavca na delovno mesto k delodajalcu. Druga možnost ob nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ki predstavlja izjemo od reintegracije, je institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec imata možnost, da vložita predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje), kadar utemeljeno ne želita nadaljevati delovnega razmerja. Sodišče bo namesto reintegracije odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju obojestranskega interesa pogodbenih strank ter okoliščin konkretnega primera, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V tem primeru sodišče skladno s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 s sodbo ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu namesto reintegracije prizna ustrezno denarno povračilo, ki ga določi ob upoštevanju zakonskih meril v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravna ureditev sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in s tem denarnega povračila je skladna z mednarodnimi smernicami s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. S spremenjeno ureditvijo 118. člena ZDR-1, po katerem sodišče o sodni razvezi več ne more odločati na podlagi lastne iniciative, pa se institut sodne razveze bolj približujejo nemški ureditvi, po vzoru katere je bil vpeljan v naš pravni sistem.
Keywords: nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, denarno povračilo
Published: 24.09.2014; Views: 1824; Downloads: 355
.pdf Full text (904,35 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica