Search the digital library catalog

Abstract: Zadnja leta se beleži povečano število uporabnikov virtualnih svetov, kar je sprožilo pojav virtualnih denarnih valut, ki so zaradi številnih prednosti iz leta v leto bolj priljubljene. Magistrska naloga se osredotoča predvsem na davčnopravno obravnavo virtualnih denarnih valut, ki spadajo v skupino virtualnih denarnih valut z dvosmernim tokom. Poudarek je na virtualni denarni valuti bitcoin, ki je trenutno najbolj priljubljen predstavnik le-teh. Bitcoin se je pojavil leta 2009 in je prva decentralizirana virtualna denarna valuta, ki je utemeljena na vrstniški P2P-tehnologiji in katere transakcije ne potrebujejo potrditve tretje strani (na primer tradicionalnih finančnih institucij). Ključne značilnosti sistema Bitcoin so neposredno poslovanje, prikrita identiteta kupcev in prodajalcev bitcoinov ter beleženje vseh transakcij v glavni knjigi “blockchain”. Poslovanje z virtualno denarno valuto bitcoin, ki temelji na decentraliziranosti in psevdonimnosti transakcij, v strokovni in širši javnosti sproža vrsto pravnih vprašanj, povezanih z vplivom na monetarno politiko, zaščitenostjo uporabnikov, novimi možnostmi izogibanja davčnih obveznosti in s pranjem denarja. Magistrska naloga analizira ključna vprašanja, ki jih sproža pojav virtualnih denarnih valut, kot so umestitev le-teh v obstoječe davčnopravne okvire. Virtualne denarne valute so pomemben predstavnik digitalne ekonomije. Drugo poglavje magistrske naloge je tako namenjeno pregledu osnovnih značilnosti digitalne ekonomije, predstavitvi ekonomskih značilnosti, ki vplivajo na presojo obdavčitve digitalne ekonomije, ter pregledu mednarodnih ukrepov za učinkovito obdavčitev digitalne ekonomije in zmanjševanje davčnih utaj. Tretje poglavje je namenjeno analizi tehničnega in ekonomskega vidika bitcoina. Bitcoin ponuja številne prednosti pred tradicionalnimi plačilnimi sistemi, kljub temu pa ga še zmeraj spremljajo številne pomanjkljivosti, ki mu preprečujejo širšo množično uporabo. Osrednji del naloge je namenjen analizi davčnih posledic fizičnih oseb, ki poslujejo z virtualnimi denarnimi valutami v izbranih jurisdikcijah, in sicer v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Združenih državah Amerike. Osrednji del naloge odgovori na vprašanje umestitve virtualnih denarnih valut v obstoječe davčnopravne okvire. Pojav virtualnih denarnih valut je sprožil pravne nejasnosti in pravno praznino na tem področju, med drugim pa še pravne prepreke za učinkovito obdavčitev dohodkov iz poslovanja z virtualnimi denarnimi valutami. V zvezi s tem so v magistrski nalogi predlagane rešitve in podani primeri dobrih davčnih praks po svetu. V zadnjem delu naloge je podana analiza ključnih karakteristik davčnih oaz, ki jih lahko apliciramo na virtualne denarne valute, ter pregled davčnih goljufij, ki jih omogoča sistem virtualnih denarnih valut. Virtualne denarne valute so še zmeraj v razvoju in ponujajo številne poslovne priložnosti, zato bi morali pravni instrumenti, ki se navezujejo nanje, težiti k določeni stopnji prožnosti in prilagodljivosti spreminjajočim se okoliščinam. Ključnega pomena so ustrezne regulative, ki ne bodo zajezile gospodarskega razvoja družbe, temveč ga bodo spodbudile.
Keywords: Virtualne denarne valute, bitcoin, digitalna ekonomija, obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev poslovanja z virtualnimi denarnimi valutami, obdavčitev bitcoina, FINTEK, decentraliziranost, glavna knjiga, blockchain
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 2436; Downloads: 469
Full text (7,10 MB)