1. Ekonometrična analiza vpliva monetarne politike na makroekonomske agregate za ZDA in Združeno kraljestvoLuka Novak, 2023, undergraduate thesis Abstract: Denarna politika v vsakem razvitem gospodarstvu igra izredno pomembno vlogo, nenazadnje skrbi za stabilno inflacijo, podpira pa še visoko zaposlenost in gospodarsko rast. S pomočjo ekonometričnega pristopa, natančneje Grangerjevega testa kavzalnosti, na podlagi dejanskih podatkov analiziramo vpliv spremenljivk denarne politike na pomembnejše makroekonomske agregate v ZDA in Združenem kraljestvu. V teoriji se ta vpliv prenaša v gospodarstvo preko transmisijskega mehanizma, najpogosteje preko obrestnih mer. Rezultati analize pokažejo, da znotraj enega leta, odločitve denarne politike obeh centralnih bank vplivajo preko spremembe vsaj ene variable na vsak obravnavan makroekonomski agregat v Grangerjevem smislu, vplivi pa so v obeh državah dokaj podobni.
Keywords: Bank of England, denarna politika, Federal Reserve, Grangerjeva kavzalnost.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 364; Downloads: 58
 Full text (1,48 MB) |
2. Inflacijsko tveganje in izbor ustrezne naložbene strategijeMark Čegovnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Vsaka naložbena strategija ima finančni cilj, ki temelji na optimalnih donosih glede na stopnjo tveganja. Vlagatelji se morajo pri sestavi naložbene strategije seznaniti s stopnjo tveganj, katero so pripravljeni sprejeti pri investiranju ter tudi opredeliti različna tveganja, ki lahko posežejo v donosnost naložb. Obstaja več tveganj, ki lahko vplivajo na donosnost, vendar se bomo za namene te diplomske naloge osredotočili na inflacijsko tveganje. Za vlagatelje je ključnega pomena, da z ustreznimi strateškimi odločitvami zmanjšajo vpliv inflacije na donosnost svojih naložb. Vsako gospodarstvo je specifično in zgolj poznavanje stopenj inflacije ne zadostuje, saj morajo vlagatelji poznati pretekla inflacijska gibanja, cilje in izvajanje denarne politike ter kako so se posamezne naložbe odzvale na posamezna inflacijska obdobja. V tej diplomski nalogi bomo z dvema analizama nemškega, ameriškega in britanskega gospodarstva raziskali vpliv inflacije na naložbe ter poskušali določiti najbolj optimalno naložbo, ki se bo najbolje odzvala na inflacijska gibanja v gospodarstvu.
Keywords: inflacija, denarna politika, naložba, naložbena strategija, inflacijsko tveganje
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 483; Downloads: 61
Full text (1,22 MB) |
3. Dinamika in analiza inflacije ter odziv denarne politike v evroobmočjuMatej Dogša, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o inflaciji, njenih vplivih, vzrokih, načinih merjenja in vplivu ekonomske politike na njo. Pojasnili smo pojme CPI indeks, BDP deflator, HICP indeks, indeks proizvodnih cen, stroškovno pogojena inflacija, inflacija povpraševanja in stabilnost cen. Ločeno smo predstavili denarno in fiskalno politiko. Pri denarni politiki smo pregledali njeno definicijo, naloge, strategijo, instrumente ter uporabna teoretična modela Taylorjevo pravilo in kvantitativno teorijo denarja. Pri fiskalni politiki smo pregledali njeno definicijo, instrumente, raziskave glede fiskalnih ukrepov in njihov vpliv na inflacijo ter povezavo med nekonsistentnostjo fiskalne politike in inflacijo. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Eurostat analizirali gibanje inflacije od januarja 2020 do maja 2023. Analizirali smo inflacijo za evroobmočje in države evroobmočja ter prikazali stopnjo rasti indeksa HICP in 12 skupin dobrin indeksa HICP. Ugotovili smo, da se je z največjo inflacijo v preučevanem obdobju soočala Estonija, in sicer avgusta 2022 z letno stopnjo 25,2 %. Ugotovili smo tudi, da je največjo rast skupnega indeksa HICP od januarja 2020 do maja 2023 imela prav tako Estonija, kjer je stopnja rasti indeksa znašala 36,51 %. Prikazali smo tudi bistvene vzroke za tako gibanje inflacije v preučevanem obdobju ter ugotovili, da se je zvišala raven cen vseh skupin dobrin razen skupin dobrin »komunikacije« in »izobraževanje« v nekaterih državah. V diplomskem delu smo prav tako pregledali ukrepe ECB v preučevanem obdobju in ugotovili, da je ECB v tem obdobju izvajala tako ekspanzivno kot restriktivno denarno politiko.
Keywords: inflacija, denarna politika, fiskalna politika, evroobmočje, stabilnost cen
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 533; Downloads: 148
Full text (2,13 MB) |
4. Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočjuNino Planinšek, 2022, master's thesis Abstract: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Keywords: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 865; Downloads: 269
Full text (1,13 MB) |
5. Vloga denarne politike Evropske centralne banke v času COVID-19 krizeKarin Šteiner, 2021, master's thesis Abstract: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Keywords: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 1427; Downloads: 313
Full text (2,47 MB) |
6. UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANKDušanka Bodiroža, 2016, undergraduate thesis Abstract: Banka je likvidna, v kolikor je sposobna izpolniti svoje obveznosti ob zapadlosti po sprejemljivih stroških. Likvidna je torej tista banka, ki pravočasno izpolnjuje vse svoje obveznosti, bodisi zaradi zahtev svojih vlagateljev po izplačilu vloženih sredstev ali zagotavljanju sredstev iz naslova povpraševanj po posojil. Na podlagi likvidnostnih teorij zlatega bančnega pravila, teorije ostanka vlog, teorije spremenljivosti ter teorije maksimalne obremenitve, lahko izpeljemo pravila o odločanju glede likvidnosti bank.
Med dejavnike, ki vplivajo na likvidnost banke prištevamo: kreditno dejavnost banke, gibanje vlog komitentov in ukrepe centralne banke. Banka se lahko zaradi morebitne neusklajenosti med viri (vračila posojil, novi depoziti) in uporabo sredstev (črpanje posojil, dvigi depozitov) sooči z likvidnostnimi potrebami. Primanjkljaj sredstev lahko odpravi z zadolževanjem na denarnem trgu oz. s črpanjem zalog iz svojih likvidnih sredstev. Z vidika banke je zato zelo pomembno kako hitro in s kakšnimi stroški lahko pretvori določeno sredstvo v gotovino v primeru nastanka likvidnostnih potreb. Za ocenjevanje likvidnostnih potreb bank je bilo razvitih več metod. Boljše, kot bo banka ocenila pričakovana povpraševanja po posojilih in dvigih vlog, manjše likvidnostne oblikovane potrebe bo zato potrebovala. Za merjenje svoje likvidnosti banke uporabljajo različne načine.
Pri poslovanju so banke izpostavljene likvidnostnemu tveganju. To pomeni, da se lahko banka znajde v situaciji, ko ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je za poravnavo le-teh primorana zagotavljati likvidna sredstva po občutno višjih stroških.
Proces zagotavljanja denarnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti po razumnih cenah v vsakem trenutku imenujemo upravljanje likvidnosti banke. Glede na vir, iz katerega banka črpa potrebna likvidna sredstva, ločimo različne strategije upravljanja z likvidnostjo banke. Centralna banka z uporabo instrumentov denarne politike uravnava likvidnost bančnega sistema.
Keywords: likvidnost, likvidnostne teorije, dejavniki, ki vplivajo na likvidnost banke, likvidna sredstva, likvidnostno tveganje, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, denarna politika.
Published in DKUM: 12.08.2016; Views: 1267; Downloads: 147
Full text (726,88 KB) |
7. Učinkovitost izvajanja denarne politike v okolju »ničelne spodnje meje« obrestnih mer centralne bankeMateja Pavlič, 2016, master's thesis Abstract: Svetovne centralne banke so po finančni krizi v 2007 znižale ključne obrestne mere, ki so do leta 2015 dosegle ravni blizu nič. Nominalna obrestna mera je omejena z ničelno spodnjo mejo, pri kateri je nadaljnje ukrepanje centralne banke z zniževanjem obrestne mere omejeno. Centralna banka ima sicer še vedno na voljo druge ukrepe ekspanzivne denarne politike, s katerimi lahko spodbudi rast gospodarstva in inflacije ob njuni odsotnosti, vendar mora biti za uspešnost teh ukrepov zagotovljena odzivnost obrestnih mer na tovrstne ukrepe. Potencialno odzivnost obrestnih mer oziroma tržnih donosnosti državnih obveznic Nemčije, Italije in Španije na objave makroekonomskih podatkov smo merili s pomočjo regresijske enačbe, s čimer smo želeli prikazati potencial za uspešnost ekspanzivne denarne politike v Evrosistemu, kljub znižanju ključne obrestne mere Evropske centralne banke blizu ničelne spodnje meje po letu 2012. Ugotovili smo, da je odzivnost tržnih donosnosti Nemčije v obdobju ničelne spodnje meje obrestne mere zmanjšana, medtem ko so tržne donosnosti Italije in Španije, kakor tudi nemške tržne donosnosti na daljšem delu krivulje, kljub ničelni spodnji meji obrestne mere še vedno odzivne na objave gospodarskih podatkov.
Keywords: denarna politika, ničelna spodnja meja, obrestnih mer, ključna obrestna mera, tržne donosnosti državnih obveznic, Nemčija, Italija, Španija
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 1822; Downloads: 193
Full text (1,47 MB) |
8. ZNAČILNOSTI IN UČINKOVITOST DENARNE POLITIKE NA ŠVEDSKEMJerneja Gjura, 2016, master's thesis Abstract: Osrednja tema tega magistrskega dela je proučevanje značilnosti in učinkovitosti denarne politike na Švedskem. Nedavna finančna kriza, ki se je začela v ZDA, se je hitro razširila v druge države po svetu in postala globalna finančna kriza. Prizanesla ni niti državam z razvitim in stabilnim gospodarstvom, kot je Švedska.
V prvem delu magistrskega dela na kratko opisujemo teoretična izhodišča delovanja transmisijskega mehanizma. Nato se osredotočimo na Švedsko in predstavimo njene najpomembnejše ekonomske kazalnike. Sledi poglavje, ki se nanaša na značilnosti denarne politike na Švedskem. Ugotavljamo, katerih instrumentov in strategij se švedska centralna banka poslužuje za dosego zastavljenega cilja, tj. stabilnosti cen.
V času finančne krize se je švedska centralna banka lotila nekoliko strožje denarne politike, saj se je inflacija cen življenjskih potrebščin preveč oddaljila od ciljne inflacijske stopnje. S strožjo denarno politiko je želela ponovno zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v gospodarstvu. Pri tem je bila razmeroma uspešna.
V osrednjem delu magistrskega dela analiziramo denarno politiko Švedske v času trajanja globalne finančne krize in izven nje. Analiziramo nekonvencionalne oziroma nestandardne ukrepe denarne politike, potrebne za obvladovanje likvidnostnega položaja poslovnih bank, v katerem so se znašle v času finančne krize. Ugotavljamo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, saj se je likvidnostni položaj bank po izvedbi ukrepov začel izboljševati. Premija na obrestno mero denarnega trga, ki je eden izmed indikatorjev likvidnosti poslovnih bank, se je namreč po sprejetju nekonvencionalnih ukrepov švedske centralne banke zmanjšala.
V celotnem poglavju smo analizirali dogajanje glede obrestnih mer. Po letu 2008 so se obrestne mere začele zniževati in na izjemno nizki ravni ostajajo vse do danes. Gospodarstvo je zašlo v likvidnostno past, za katero so značilne izjemno nizke obrestne mere.
V zadnjem poglavju smo ugotovili, da je na kratki rok prisoten vpliv denarne politike na ekonomske kazalnike (obrestne mere, devizni tečaj, gospodarske cikle in stopnjo inflacije), medtem ko je na dolgi rok vpliv denarne politike zanemarljiv.
Keywords: denarna politika, švedska centralna banka, inflacija, obrestne mere, likvidnost bank
Published in DKUM: 08.03.2016; Views: 1905; Downloads: 186
Full text (1,19 MB) |
9. ANALIZA UČINKOV ANTIINFLACIJSKE DENARNE POLITIKE NA SESTAVO MEŠANEGA NALOŽBENEGA PORTFELJAAljoša Rižner, 2015, master's thesis Abstract: Sodobna makroekonomska teorija preko številnih funkcij razlaga in pojasnjuje, kako se obnašajo finančni trgi v različnih delih gospodarskih in monetarnih ciklov, kateri dejavniki vplivajo na njihovo obnašanje in kako trgi reagirajo na spremembe posameznih dejavnikov. Magistrsko delo predstavlja analizo medsebojne odvisnosti spremenljivk, kot so inflacija, ključna obrestna mera in pričakovana donosnost finančnega premoženja.
Keywords: inflacija, inflacijska pričakovanja, antiinflacijska denarna politika, ključna obrestna mera, finančni trgi, delnice, obveznice, razpršenost, korelacija, spremenljivost, pričakovana donosnost, potencialno tveganje
Published in DKUM: 16.02.2016; Views: 1189; Downloads: 166
Full text (1,84 MB) |
10. |
