| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SUPERFICIES SOLO CEDIT- OD RIMSKEGA PRAVA DO MODERNIH KODIFIKACIJ
Majda Babič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnavala temo superficies solo cedit od rimskega prava do modernih kodifikacij. V nadaljevanju sem opisala tudi etažno lastnino in stavbno pravico.
Keywords: superficies solo cedit, lastninska pravica, etažna lastnina, stavbna pravica, denacionalizacija
Published: 18.11.2016; Views: 694; Downloads: 73
.pdf Full text (3,10 MB)

2.
RAZMERJE MED UPRAVNIM IN SODNIM POSTOPKOM PRI DEDOVANJU ZAŠČITENIH KMETIJ
Jerneja Hernja, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaščitene kmetije je v varstvu srednje velikih kmetij, ki bi zaradi nadaljnje drobitve izgubile možnost za samozadostnost. Vprašanje, ali kmetijska zemljišča, ki sodijo v zapuščino, predstavljajo zaščiteno kmetijo, je zato v postopku ključnega pomena. Ker je vprašanje obstoja statusa zaščitene kmetije pomembno za nadaljnjo ohranitev in krepitev kmetijskega gospodarstva, sta upravni in sodni postopek tesno povezana. Odločitev sodišča ali bo uporabilo splošna pravila o dedovanju ali specialne predpise, je vezana na odločitev upravnega organa. Pri odločanju o teh vprašanjih se tako upravni organi kot sodišča soočajo s številnimi problemi. Upravni organ mora svoje odločitve opreti samo na podatke, ki so v uradnih evidencah, četudi so ti morebiti v dejanskem stanju drugačni in bolj točni. Sodišča pa morajo pri svojem odločanju upoštevati odločitev upravnega organa. Šele po odločitvi upravnega organa sodišča odločijo, kdo bo dedoval, po katerem predpisu in kako. Veliko težav sodiščem povzroča odločitev v primerih, ko je dedičev več in jih več izpolnjuje pogoje za dedovanje zaščitene kmetije. V praksi pa se težave pojavljajo tudi v primerih, ko je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje in je treba ugotoviti, po katerem predpisu bo izvedeno dedovanje.
Keywords: zaščitena kmetija, upravni postopek, zapuščinska obravnava, predhodno vprašanje, več dedičev, denacionalizacija, sodna praksa
Published: 19.12.2014; Views: 1109; Downloads: 207
.pdf Full text (312,00 KB)

3.
LASTNINSKA PRAVICA ZASEBNEGA LASTNIKA GOZDA
Lidija Kolar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Gozdovi v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % površine. Zaradi njihove obilnosti je nujna ustrezna zakonska ureditev, kar je urejeno z Zakonom o gozdovih ter številnimi drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Večina gozdov je v zasebni lasti, vendar se izvaja javna gozdarska služba, prek Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije, za vse gozdove. Gozdovi opravljajo številne pomembne funkcije, nujne za življenje vseh živih bitij, in prav zaradi tega je potrebno ustrezno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi. Za vsa gozdnogospodarska območja in enote se sprejemajo večletni načrti, ki usmerjajo lastnike k ustreznemu upravljanju z gozdvi. Določeni gozdovi so zaradi svoje pomembnosti deležni posebnega varstvenega režima. Tako ločimo varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, kot so gozdni rezervati, gozdovi namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti ali habitatnih tipov, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000 in območja varovanja naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Ukrepi varovanja takšnih gozdov so različni, lahko gre za pogodbeno varstvo, razglasitev za zavarovano območje, zakonito predkupno pravico ali celo razlastitev nepremičnine. Njihovi lastniki so deležni nadomestila za omejitve pri ravnanju z gozdom v obliki ustrezne davčne olajšave, odškodnine ali pa zahtevajo odkup gozda. Gozdovi so kot ostale zemljiške parcele evidentirani v zemljiškem katastru ter v zemljiški knjigi. Poleg identifikacijske oznake se v katastru označi meje, površino, lastnika, upravljavca, dejansko rabo ter boniteto zemljišča. Zakon natančno določa postopke, po katerih se lahko urejajo in spreminjajo te postavke. Lastninska pravica na gozdu se lahko pridobi le na zakonsko določene načine – najobičajneje prek pravnega posla ali dedovanja, lahko pa tudi na podlagi upravne ali sodne odločbe. Za veljavnost sklenjenega pravnega posla sta potrebna ustrezni zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Obvezna je razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter izpolnitev ostalih zakonsko določenih predpostavk. Prehod lastninske pravice na gozdu je omejen do te mere, da lahko prodajalec kupca svoje nepremičnine izbere le, kadar na gozdu nihče ne uveljavlja svoje predkupne pravice. Pri prodaji gozda je vedno obvezno posredovanje pristojne upravne enote, ki tudi končno potrdi veljavnost sklenjene prodajne pogodbe. Lastninska pravica preide z vpisom prenosa v zemljiško knjigo, pred tem pa je potrebno poravnati davek na promet nepremičnin in prodajno pogodbo notarsko overiti. Na podoben način se sklepajo tudi menjalna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ter pogodbi o dosmrtnem preživljanju in preužitku. Bistvena razlika pri teh pogodbah je v tem, da določene za svojo veljavnost ne potrebujejo soglasja upravne enote za sklenitev, ampak samo potrdilo, da soglasje ni potrebno. Tudi pri razpolaganju z gozdom kot zapuščino zapustnik ni povsem prost. Poleg obveznega nujnega deleža mora upoštevati tudi omejitve, ki veljajo za gozdove, ki so del zaščitene kmetije. Na podlagi upravne odločbe je mogoč prehod lastninske pravice po denacionalizacijskem postopku, ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter z izvajanjem prostorskih operacij. Sodna odločba pa je način pridobitve lastninske pravice, kadar pride do nakupa gozda v nepravdnem, izvršilnem ali stečajnem postopku. Lastnik gozda lahko v svojem gozdu izvaja sečnjo, gradi objekte in gozdne prometnice, gozd ograjuje, pridobiva gozdne dobrine, čebelari ter gozd tudi krči. Vendar je njegova lastninska pravica omejena do te mere, da mora za svoje posege v gozd predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Za določene pravice pa mora dopustiti, da jih prosto izvršujejo tudi vsi ostali. Tako ima vsak prost dostop v gozd, kjer lahko v zakonsko določenih mejah in na določen način nabira gozdne plodove, zelnate rastline ter gobe. Poleg pravic pa ima lastnik gozda tudi obveznosti. Njegova skrb je, da ohranja gozd, ga varuje pred boleznimi in prenamnožitvijo populacije žuželk ter sanira posledice
Keywords: gozd, gozdna parcela, lastniška struktura, agrarne operacije, denacionalizacija, gozdne prometnice, sečnja, prost dostop, gozdni bonton, nadzor.
Published: 28.08.2013; Views: 2597; Downloads: 272
.pdf Full text (608,78 KB)

4.
GLOBALIZAIJA KOT PROCES
Julijana Žilavec, 2010, final seminar paper

Abstract: Po vsem raziskanem je pomembno to, da globalizacija ni povsem nov pojav v svetovni zgodovini. Številni trdijo, da je zgolj novo ime za dolgoročen pojav. Začetek »kapitalističnega svetovnega sistema« izhaja iz 16. stoletja, iz začetka kolonializma. Za nekatere se globalizacija uvršča v čas mednarodnih koncernov, drugi pa spet trdijo, da se je začela z odpravo menjalnih tečajev ali pa z razpadom Vzhodnega bloka. Globalizacija je zagotovo najbolj uporabljena, zlorabljena in najredkeje definirana, tudi najbolj napačno razumljena beseda zadnjih in tudi prihodnjih let. Globalizacijska teorija se prikazuje kot projekt brez želje, tako tudi brez posameznika, ampak hkrati brez posameznika ne more. Posameznik jo strukturira in jo opremlja, da je lahko taka kot je. Koncept globalizacije ne pomeni samo medsebojne povezanosti, ampak nakazuje, da vedno večji obseg, doseg, hitrost in globina sodobne medsebojne povezanosti odpravljajo pomen meja in razmejitev. Namesto večje medsebojne odvisnosti med samostojnimi, razmejenimi nacionalnimi državami ali internacionalizacije, skuša koncept globalizacije ujeti premik. Ta premik se dogaja v organiziranosti človeških zadev. Globalizacija torej zavzema premik na ravni družbene organiziranosti, in to na vseh področjih, od gospodarstva do varnosti, ki presega glavne predele sveta in celine.
Keywords: globalizacija, internacionalizacija, denacionalizacija, regionalizacija, družbeni razvoj, svetovno gospodarstvo, modernizacija
Published: 02.12.2010; Views: 2106; Downloads: 242
.pdf Full text (432,75 KB)

5.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PODLAGI ODLOČBE DRŽAVNEGA ORGANA
Zdenka Gradišnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa v postopku denacionalizacije je vsekakor eden najbolj zapletenih in dolgotrajnih načinov pridobitve lastninske pravice. Z namenom prikaza vseh vidikov postopka so v diplomskem delu podrobno predstavljene vse stranke v postopku kot tudi upravni organ, ki vodi postopek, skozi vse faze postopka, vključno z uveljavljanjem pravnih sredstev strank v postopku. Pridobitev lastninske pravice v tem postopku pa je kljub temu le ena od možnih rešitev oz. odločitev v okviru določil Zakona o denacionalizaciji. Z vpisom lastninske pravice v korist denacionalizacijskega upravičenca v zemljiško knjigo pa se odločitev upravnega organa tudi dejansko odrazi v premoženju pravnih naslednikov bivših lastnikov nacionaliziranega premoženja. Pregled denacionalizacijskih postopkov na območju Mestne občine Velenje nazorno prikazuje dejansko stanje glede na vrsto odločitve državnega organa po posameznih strankah.
Keywords: Ključne besede: državni organ, lastninska pravica, denacionalizacija, zakon o denacionalizaciji, pravna sredstva, zemljiška knjiga
Published: 14.12.2009; Views: 2675; Downloads: 303
.pdf Full text (393,00 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica