| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DRUGI MANDAT BILLA CLINTONA SKOZI PRIZMO JAVNEGA MNENJA
Sara Ivanišević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom 2. mandat Billa Clintona skozi prizmo javnega mnenja, je opis političnega življenja predsednika Clintona v njegovem drugem mandatu, od 1997 do 2001. Osnovna metodologija pri izdelavi diplomskega dela je bilo prebiranje člankov ameriških časopisov, s poudarkom na The New York Times. Namen diplomskega dela je orisati življenje Billa Clintona s pomočjo časopisnih člankov in tako ustvariti kar najboljšo zgodbo javnega mnenja in dojemanja 42. predsednika ZDA. V diplomsko delo je zaradi boljšega razumevanja kasnejših dogodkov, vključen tudi kratek opis življenja, ko je bil Bill Clinton še guverner in kasneje predsednik v svojem prvem mandatu. V nadaljevanju pa diplomsko delo opisuje drugi mandat, notranjo politiko in vse večje notranje politične ukrepe. Delo opisuje tudi afere, ki so pretresale drugi mandat in pravne ter politične posledice. Na koncu pa še na kratko oriše zunanjo politiko drugega mandata.
Keywords: William Jefferson Clinton, William Blythe, Bill Clinton, Clinton, Hillary Rodham, predsednik, ZDA, Whitewater, ustavna obsodba, Monica Lewinsky, Paula Jones, Kenneth Starr, demokratska stranka, Osama bin Laden, drugi mandat
Published in DKUM: 25.08.2016; Views: 1319; Downloads: 165
.pdf Full text (1,39 MB)

2.
POLITIČNA USMERJENOST LJUDEVITA PIVKA
Katja Topolovec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski liberalni tabor se je skozi čas prilagajal vsakokratnim razmeram. Vse do leta 1918 je bila njegova idejna, gospodarsko-socialna in politična usmerjenost naravnana v svobodo misli in posameznika ter strpnost kot načelo, ki utemeljuje enakost ljudi. Liberalci so zase jamčili, da so napredni. Liberalni tabor je s poudarjanjem načela enakopravnosti in svobode skušal omejiti delo ali celo odpraviti svojo politično nasprotnico Slovensko ljudsko stranko. Eden izmed zagovornikov liberalne politike je bil tudi dr. Ljudevit Pivko, ki je svojo politično pot začrtal v Jugoslovanski demokratski stranki, po njenem razcepu pa se je znašel med mladoliberalnimi demokrati. Pivko ni bil samo politik, temveč tudi učitelj, pisatelj, vojak, prevajalec in telovadec. Bil je rodoljub in nacionalist, ki je s svojo močno voljo vplival na številne ljudi okoli sebe. Dejanje, ki označuje Ljudevita Pivka kot domoljubnega človeka in ga je tudi v življenju zaznamovalo, je Carzanska akcija. Pivko je iskal poti, ki bi vodile življenje Slovencev brez sobivanja z Avstrijci. Kot narodni borec je poudarjal, da Avstrija ni njegova dežela, hkrati pa je simpatiziral z južnoslovanskimi narodi. Po njegovem mnenju SLS ni bila stranka Slovencev, saj je v njej prevladovala duhovščina, ki je imela močan vpliv na prebivalstvo. Po narodnem zedinjenju s Hrvati in Srbi je Ljudevit Pivko uvidel svetlejšo prihodnost za Slovence. Svoje mesto je našel kot narodni poslanec na listi generala Petra Živkovića, hkrati pa je še naprej širil svoje ideje med člane sokolstva in Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije. Ne glede na politične razmere je Ljudevit Pivko verjel v narodno povezanost s Srbi in Hrvati ter delal za narodno korist in razvoj. Izdal je številne knjige, ki so lahko nekaterim še danes v pomoč za lažje razumevanje slovenske zgodovine.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Carzanska akcija, Jugoslovanska demokratska stranka, Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija, liberalizem, liberalni tabor, Ljudevit Pivko, mladoliberalni demokrati, sokolstvo
Published in DKUM: 21.07.2014; Views: 2094; Downloads: 161
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921
Marjetka Jug, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole.
Keywords: gerentska uprava, mestna občina, Narodni svet, razmerje med Nemci in Slovenci, slovenizacija celjskega mesta, popis prebivalstva leta 1921, občinske volitve leta 1921, Jugoslovanska demokratska stranka, županske volitve, dr. Juro Hrašovec.
Published in DKUM: 02.08.2012; Views: 2836; Downloads: 255
.pdf Full text (2,30 MB)

Search done in 1.72 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica