Search the digital library catalog

Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1335; Downloads: 246
Full text (1,28 MB)

Abstract: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila pravice do črpanja kohezijskih sredstev, sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjeni hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Proti brezposelnosti se evropska politika zaposlovanja bori tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Program Usposabljanje na delovnem mestu je stalnica programov Aktivne politike zaposlovanja na Zavodu za zaposlovanje. Za Zavod je ključnega pomena Evropski socialni sklad. V magistrski nalogi smo analizirali, kako na učinkovitost programa Usposabljanje na delovnem mestu (ki jo merimo z izhodi v zaposlitev 12 mesecev po koncu usposabljanja) vplivajo demografski dejavniki, kot so spol, starost in izobrazba. S pomočjo t-testa, Mann-Whitneyevega testa ter ANOVE in Kruskal-Wallisovega testa smo ugotovili, da se učinkovitost programa razlikuje glede na stopnjo izobrazbe, medtem ko se razlike v učinkovitosti programa niso pokazale pri spolu in starosti.
Keywords: Evropski socialni sklad – ESS, brezposelnost, programi Aktivne politike zaposlovanja, Usposabljanje na delovnem mestu, demografski dejavniki.
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1362; Downloads: 238
Full text (1,33 MB)

Abstract: Odjemalci oziroma potrošniki se odločajo za nakup določene storitve v skladu s svojimi potrebami, osebnostnimi lastnostmi in dejanskimi problemi, ki naj bi jih določena storitev odpravila. Pri odločanju odjemalcev je pomembno tudi njihovo prepričanje, percepcija in številni drugi dejavniki. Poznavanje omenjenih lastnosti odjemalcev in dejavnikov, ki vplivajo na njihove nakupne odločitve glede posamezne storitve, je zato ključno, da lahko ponudniki storitev oblikujejo tako storitev, ki bo čim bolj zadovoljila potrebe odjemalcev. Pri tem je pomembno tudi razumevanje tržnih segmentov, ki jih zaznamuje heterogenost odjemalcev, in sicer z vidika različnih dejavnikov demografije ali drugih geografskih, vedenjskih in ostalih dejavnikov. Tako v magistrskem delu proučujemo odjemalčevo odločanje o nakupu storitve življenjskega zavarovanja. Za cilj si zastavimo izgraditi model, ki v veliki meri pojasni odločanje odjemalcev za nakup storitve življenjskega zavarovanja. Omenjeni model je lahko pomemben dejavnik zniževanja stroškov trženjskih aktivnosti določene zavarovalnice, saj povečuje možnost uspešnega razvoja nove zavarovalniške storitve in omogoča bolj fokusirane trženjskokomunikacijske aktivnosti zavarovalnice. V delu tako vzamemo za primer zavarovalnico Vzajemna, ki je v preteklih letih želela razširiti paleto svojih zavarovanj z novimi zavarovanji s področja življenjskih zavarovanj. V Sloveniji je bil pred letom 2009 precej v porastu trg življenjskih zavarovanj, ki je beležil okrog 10 odstotnih točk višjo rast od trga premoženjskih zavarovanj. K uspešnemu razvoju nove vrste zavarovanja, ki ga Vzajemna do sedaj še ni tržila, bi lahko prispeval tudi model odločanja odjemalcev za storitev življenjskega zavarovanja, ki bi temeljil na demografski podlagi. Njegov razvoj in izpeljavo tako prikažemo v magistrskem delu. V teoretičnem delu najprej predstavimo storitve in njihove lastnosti, nato prikažemo segmentiranje proučevanega trga kot osnovo za pravilno pozicioniranje storitve ter analiziramo procese in modele porabnikovega odločanja. V predmetnem delu obravnavamo tudi osnovne pojme v zavarovalništvu, vrste življenjskih zavarovanj, trg življenjskih zavarovanj v Sloveniji ter vpliv heterogenosti odjemalcev na pomen posameznih elementov in percepcijo v zvezi z življenjskimi zavarovanji. V empiričnem delu na podlagi analize odgovorov anketirancev izdelamo model vpliva demografskih dejavnikov na odločitev odjemalcev o nakupu življenjskega zavarovanja. Model pojasnjuje, katere demografske lastnosti odjemalcev vplivajo na odločanje za storitev življenjsko zavarovanje. Na podlagi proučevanega problema si v delu zastavimo tudi dve glavni hipotezi in tri podhipoteze. Prvo glavno hipotezo, ki se glasi »verjetnost za nakup police življenjskega zavarovanja je odvisna od odjemalčevih demografskih značilnosti«, preverjamo z binarnim logit modelom. Drugo glavno hipotezo, ki se glasi »višina premije in vrsta življenjskega zavarovanja sta odvisna od demografskih dejavnikov«, preverjamo z bivariatnimi analizami. Poleg glavnih hipotez testiramo tudi druge v magistrskem delu podane podhipoteze. Za preskus v magistrskem delu zastavljenih hipotez uporabimo tudi telefonsko anketo, pri čemer so ciljna populacija vsi prebivalci Slovenije v starosti med 18 in 60 let. Pri tem izvedemo vzorčenje v dveh fazah, in sicer v prvi fazi izberemo 5.000 enot z uporabo enostavnega slučajnega vzorčenja ter nato v drugi fazi opravimo anketiranje 389 oseb izmed izbranih 5.000. Na pridobljenih podatkih nato izvedemo statistično analizo s pomočjo programskega paketa SPSS. Pri tem uporabimo deskriptivne metode, testiranje razlik v povprečjih (test hi-kvadrat, t-test in analiza variance ter ostali bivariatni testi) in analizo logit, v kateri kot odvisno spremenljivko uporabimo binarno odločitev za nakup storitve življenjskega zavarovanja, kot neodvisne spremenljivke pa demografske dejavnike. Pridobljeni rezultati nam omogočajo izdelavo modela odločanja odjemalcev, saj lahko na podl
Keywords: - model odjemalčevega odločanja - življenjska zavarovanja - zavarovalnica - dejavniki vpliva - značilnosti kupcev - demografski dejavniki in dejavniki obnašanja
Published in DKUM: 05.12.2013; Views: 1625; Downloads: 229
Full text (2,33 MB)