1. Zadolženost japonskega gospodarstvaBetina Partl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Japonsko gospodarstvo spada med svetovne velesile, vendar pa je dežela vzhajajočega sonca zelo negotova glede svoje zadolženosti. Japonski javni dolg je dvakrat višji, kot pa znaša njen bruto domači proizvod na letni ravni. Glavno problematiko predstavljajo javnofinančni izdatki, ki so namenjeni za socialno varnost. Japonska je država z največjim deležem starejšega prebivalstva, ki vsako leto bolj bremeni državno blagajno. Japonska se sooča tudi s počasno rastjo bruto domačega proizvoda in z deflacijskimi tendencami. Rešitev za deflacijo oblasti vidijo v politiki kvantitativnega sproščanja. Zaradi vse višjih javnofinančnih izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, ugotavljamo, da ob sedanji fiskalni politiki ostaja vprašanje vzdržnosti javnega dolga na Japonskem ključno. Pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga in nižje razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom je višja gospodarska aktivnost in še korenitejše strukturne reforme skupaj z ukrepi fiskalne konsolidacije.
Keywords: demografske spremembe, visok javni dolg, dolgoročna vzdržnost japonskega dolga.
Published in DKUM: 23.11.2020; Views: 1135; Downloads: 65
 Full text (1,11 MB) |
2. Demografske spremembe in obvladovanje izdatkov za dolgotrajno oskrboLucija Zupančič, 2019, master's thesis Abstract: Demografske spremembe pomembno vplivajo na javne izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V prihodnosti se pričakuje spreminjanje strukture prebivalstva, in sicer večanje deleža starejših od 85 let ter manjšanje deleža delovno aktivnega prebivalstva. Tveganje za potrebo po dolgotrajni oskrbi se povečuje s starostjo, zato bodo demografske spremembe vplivale tudi na povečanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe in z njo povezanih izdatkov. Sistemi dolgotrajne oskrbe so v vsaki državi urejeni drugače. Z reformami se države poskušajo prilagoditi potrebam starajoče se populacije. Reforme zajemajo predvsem razvoj na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter njuno financiranje in izboljšanje kadrovskega potenciala za nove potrebe prebivalstva.
Na zdravje ljudi in posledično na potrebo po dolgotrajni oskrbi pomembno vpliva tudi preventiva. Tako primarna kot sekundarna preventiva sta ključnega pomena za zdravje ljudi in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Uvedba teh programov po letu 2010 v Sloveniji (npr. Zora, Dora, Svit) že kaže rezultate pri zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Prav tako pa ne smemo zanemariti pomembnosti preventive na področju zdrave prehrane, gibanja, alkohola, kajenja in duševnega zdravja. V Evropi je visok odstotek uživanja alkohola, kar pušča posledice na zdravju. Prav tako na zdravje vpliva slog posameznika tako v mladosti kot v starejši dobi življenja. Kljub pomembnosti preventive države še vedno več vlagajo v storitve kurativne dejavnosti kot v storitve preventivne dejavnosti. Zaradi tega so izdatki za storitve kurative bistveno večji kot pri preventivi. Za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter zmanjšanje vseh izdatkov v okviru zdravstva in dolgotrajne oskrbe bi bilo potrebno povečati vlogo preventive.
Keywords: demografske spremembe, staranje prebivalstva, javni izdatki, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, preventiva.
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1822; Downloads: 251
Full text (2,07 MB) |
3. Pokojninski sistem in mladi v slovenijiMaja Žnuderl, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen pokojninskih sistemov je zagotavljanje socialne varnosti starejših in prejemanje dostojne pokojnine. Zato je cilj države ohranjanje javnofinančno vzdržnega pokojninskega sistema, kateri v Sloveniji temelji na medgeneracijski solidarnosti. Zaradi različnih dejavnikov se pokojninski sistemi po svetu srečujejo s težavami. Kakšne so rešitve? Ali se mladi zavedajo delovanja pokojninskega sistema in višine njihovih pokojnin v prihodnosti? Mladi so tisti, ki lahko poskrbijo za spremembe, ki bodo imele učinek na sistem, ki bo deloval v času, ko se bodo sami upokojili. In izkazalo se je, da so mladi dobro ozaveščeni glede delovanja pokojninskega sistema. Zato pričakujejo, da bodo njihove pokojnine prenizke in se zavedajo pomena dodatnega varčevanja za svojo starost. Ne želijo se zanašati na državo, ampak si želijo sami priskrbeti dostojno življenje v starosti. Veliko imajo idej in zamisli, kako bi lahko vplivali na zaposlovanje starejših in na »prijetno« podaljšanje delovne dobe. Pripravljeni so na spremembe, predvsem pa so mlade generacije zelo fleksibilne, kar se lahko odraža tudi na poklicni poti.
Keywords: dodatno pokojninsko varčevanje, zaposlovanje starejših, demografske spremembe, podaljšano zaposlovanje
Published in DKUM: 09.11.2018; Views: 2259; Downloads: 393
Full text (984,98 KB) |
4. Ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb v svetuAnja Bratkovič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Demografija je znanstvena disciplina, ki proučuje gibanje, strukturo in porazdelitev prebivalstva. Tesno je povezana z ekonomijo, saj so raziskovalci ugotovili številne korelacije med različnimi področji obeh ved. Projekcije prebivalstva v določenem opazovanem obdobju kažejo na številne demografske spremembe v svetu. Pomemben trend teh sprememb je staranje prebivalstva oz. sočasno upadanje števila rojstev in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. V starostni piramidi je ta trend viden kot oženje spodnjega in širjenje gornjega dela piramide. V manj razvitih državah pa se trend naraščanja rojstev večinoma nadaljuje. Pomemben trend aktualnih demografskih sprememb v svetu so tudi intenzivnejše mednarodne migracije, ki pomembno vplivajo na spremembe na trgu dela, na gospodarsko rast in javne finance. V diplomskem projektu obravnavamo dejavnike ter ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb. V empiričnem delu raziskave primerjamo demografske vidike v razvitih ter manj razvitih državah. Analiziramo tudi trende demografskih sprememb v Nemčiji kot izbrani državi Evropske unije in v Turčiji kot izbrani državi nečlanici Evropske unije.
Keywords: demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, javne finance, Nemčija, Turčija
Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 2081; Downloads: 298
Full text (1,25 MB) |
5. SOCIOLOŠKI VIDIKI SKUPINSKEGA BIVANJAAsja Stojič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava sociološke vidike skupinskega bivanja in je zasnovano teoretično. V njem smo najprej opredelili pojem skupinskega bivanja, razvoj teh oblik bivanja skozi zgodovino in oblike skupinskega bivanja v Zahodni in Severni Evropi.
Da bi lažje razumeli razvoj skupinskih oblik bivanja, smo se v nadaljevanju osredotočili na prednosti takšnih oblik bivanja in razlago koncepta individualizirane družbe ter demografskih sprememb, ki povzročajo razvoj novih življenjskih in gospodinjskih oblik bivanja.
Skupinske oblike bivanja so se po različnih evropskih državah razvijale na različne načine, zato smo jih v diplomskem delu razdelali in natančneje opisali. Zanimalo nas je tudi, kakšni so motivi za bivanje v teh bivalnih projektih, kakšna je sestava stanovalcev ter kako poteka njihov bivalni vsakdan.
Znotraj te tematike smo obravnavali tudi projekte, ki so že realizirani. Zanimalo nas je, kako je potekal razvoj projekta od zasnove do realizacije in kako funkcionira danes.
Keywords: skupinsko bivanje, individualizirana družba, demografske spremembe, večgeneracijsko bivanje
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1241; Downloads: 148
Full text (1,23 MB) |
6. Demografske spremembe in poslovanje domov za starejše v SlovenijiTatjana Perko, 2016, undergraduate thesis Abstract: Demografske spremembe so pripeljale do števične starejše populacije, ki bo v prihodnosti še naraščala, kar napovedujejo tudi projekcije prebivalstva. Vzrok za nastanek demografskih sprememb pa lahko poiščemo v rodnosti, umrljivosti in migracijah. Številčna starejša generacija bo imela vpliv tako natrg dela, gospodarsko rast in javne finance.
Posledično temu bo potrebno poskrbeti za starejše. Skrb za starejše poteka v Sloveniji v okviru bivanjskega okolja in v okviru institucionalnega varstva-domov za starejše. Država skuša z informiranjem in z zakonodajo zagotoviti pravice starejšim. Največji delež finančnih sredstev pri financiranju dolgotrajne oskrbe nameni prav domovom za starejše, kar dokažem tudi z izračuni.
Na podlagi študija primera skušam z bilanco stanja ter bilanco prihodkov in odhodkov analizirati poslovanje domov za starejše v ljubljanski in mariborski regiji tako javnih zavodov kot domov, ki delujejo na koncesijo. Z bilanco stanja na podlagi analize aktive, ugotovimo, da domovi na koncesijo nudijo stanovalcem boljše bivanjske pogoje kot javni zavodi. Analiza pasive pa kaže, da javni zavodi poslujejo z lastnimi viri, pri domovih na koncesijo pa je prisoten dolžniški kapital. Pri zagotavljanju finačnih sredstev so v nekoliko boljšem položaju javni zavodi. Največ sredstev ustvarijo domovi za starejše z delovanjem javne službe, največ odhodkov pa jim povzročajo stroški dela. Tako javni zavodi kot koncesionarji poslujejo gospodarno, kar kaže tudi koeficent gospodarnosti.
Keywords: demografske spremembe, skrb za starejše, domovi za starejše, vloga države, poslovanje domov za starejše
Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 1504; Downloads: 239
Full text (1,02 MB) |
7. |
8. PRIMERJAVA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN NEMČIJENuša Pernat, 2011, final seminar paper Abstract: Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se soočamo z demografskimi spremembami – staranje prebivalstva, nižja stopnja rodnosti, brezposelnost, itd. Te spremembe so omajale trdnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Vlada Republike Slovenije je podala predlog za reformo pokojninskega in invalidskega sistema. Sedanji pokojninski sistem je sestavljen iz treh stebrov. Prvi steber zagotavlja minimalni standard upokojencev, drugi in tretji steber pa sta namenjena dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Dodatno pokojninsko zavarovanje zagotavlja višji socialni standard po prehodu iz delovno aktivnega statusa v status upokojenca.
Slovenski pokojninski sistem se zgleduje po nemškem pokojninskem sistemu. Tudi v Nemčiji poznajo tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Prvi steber je financiran po PAYG principu, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa je na voljo več oblik zavarovanja.
Keywords: pokojnine, pokojninski sistem, pokojninska reforma, demografske spremembe
Published in DKUM: 22.11.2011; Views: 2568; Downloads: 419
Full text (342,98 KB) |
9. POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM: ŠVEDSKI MODEL KOT ZGLED NOVI REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMAUrška Planinšek, 2011, undergraduate thesis Abstract: Med ureditvijo in delovanjem pokojninskega sistema Slovenije in Švedske je kljub njuni raznolikosti moč najti številne podobnosti. Čeprav Švedska velja za izrazito visoko obdavčeno državo, so socialne pravice znotraj nje urejene tako, da zagotavljajo enakomerno porazdelitev sredstev med vse njene državljane. Medgeneracijski sporazum zaradi demografskih sprememb počasi izgublja na pomenu, v ospredje pa vedno bolj prihaja načelo, da so pokojnine v veliki meri odvisne od vplačanih prispevkov. Tako dobro urejeno gospodarsko in socialno stanje države pa si želimo doseči tudi v Sloveniji, kjer se bomo z novo pokojninsko reformo bistveno bolj približali švedskemu socialnemu modelu.
Da so spremembe nujno potrebne se zavedajo vsi, glavna nasprotovanja pa se nanašajo na dvig upokojitvene starosti in na izenačitev le te za oba spola. Mnogi so prepričani, da nov zakon ZPIZ-2 ni dovolj dobro zasnovan in bo imel velik vpliv na še večjo obremenjenost starostnikov in posledično tudi na zmanjšano kvaliteto dela. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo mogoče pokriti tudi na druge načine, zlasti z ureditvijo trga zaposlovanja in povečanjem novih delovnih mest. Tudi če nov zakon še ne bomo podprli, bodo pritiski na finančno vzdržnost sistema vedno večji in kmalu bomo prisiljeni, da se pridružimo vsem drugim državam, ki so svojo upokojitveno starost že dvignile.
Keywords: pokojninski sistem, demografske spremembe, finančna vzdržnost, tristebrni sistem, modernizacija, večja pravičnost, DC in NDC sistem, obveščanje o bodočih pokojninah
Published in DKUM: 29.08.2011; Views: 3718; Downloads: 330
Full text (955,83 KB) |
10. BODOČNOST JAVNEGA POKOJNINSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI - KAJ PRINAŠA NOV ZAKON ZA VZDRŽNOST JAVNIH FINANC?Alma Kadić, 2010, undergraduate thesis Abstract: Vedno višja pričakovana življenjska doba in močnejše upadanje rodnosti predstavlja vedno večje težave za pokojninske in invalidske sisteme. Vsaka država mora sama proučiti razmere in trende ter oceniti, kako resno je stanje in na kakšen način ga bo reševala. Ali se bo država odločila za obnovo enega ali več parametrov že obstoječega sistema, ali bo poskušala najti rešitev v oblikovanju čisto novega sistema je odvisno od resnosti stanja v državi. Večina evropskih držav se odloča za spremembe v posameznih parametrih pokojninskega sistema, zviševanje starostne meje za upokojitev je ena izmed najbolj pogostih sprememb. Slovenija naj bi se v prihodnosti poslužila kar obeh načinov reformiranja. V bližnji prihodnosti bo modernizirala že obstoječi pokojninski in invalidski sistem in spremenila le določene parametre, kjer je zvišanje upokojitvene meje najpomembnejša. Na dolgi rok pa želi oblikovati novi pokojninski sistem, z dodatnim stebrom, ki bi omogočil socialno varnost vsem prebivalcem. Na takšen način skuša poiskati rešitev, ki bo zagotovila pokojnine mlajšim generacijam v prihodnosti in poskrbela za stabilne javne finance.
Keywords: javni pokojninski sistem, pokojninska reforma, demografske spremembe, javne finance
Published in DKUM: 27.08.2010; Views: 2041; Downloads: 245
Full text (504,90 KB) |
