1. Nefarmakološki pristopi obvladovanja bolečine pri pacientih z demencoŽiva Špilak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V svetu je vse več ljudi obolelih za demenco, kar predstavlja velik problem sodobne družbe, saj se življenjska doba veča. Ljudje z demenco pogosto izkusijo bolečino, ki je v večini primerov zanemarjena, saj oboleli za demenco v naprednem stadiju ne znajo izraziti ali opisati bolečine in to predstavlja problem pri ocenjevanju stanja in zdravljenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti učinkovitost nefarmakoloških intervencij pri obvladovanju bolečine pri pacientih z demenco.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Pregledali smo znanstveno literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL (EBSCO), Cochrane Library, ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google Učenjak na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Izvedli smo analizo in sintezo literature in oceno moči dokazov z uporabo hierarhije dokazov.
Rezultati: Identificirali smo 144 zadetkov, od tega smo v končno analizo vključili 7 raziskav. Ugotovili smo, da so intervencije s petjem oziroma glasbeno terapijo (n = 6), aromaterapija (n = 1), slikanjem (n = 3), masažo (n = 6), akupresuro ušes (n = 2), refleksoterapijo (n = 2), telesno vadbo (n = 3), programom igralnih dejavnosti (n = 4) in z robotom (n = 3) učinkovite pri zmanjševanju bolečino pri obolelih za demenco.
Razprava in zaključek: Najučinkovitejše nefarmakološke intervencije za lajšanje bolečine pri obolelih za demenco so intervencije z glasbeno terapijo, refleksoterapijo in programom igralnih dejavnosti. Nefarmakološki intervenciji, ki sta vključevali vadbo in družbeno aktivnost, sta bili neučinkoviti. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj intervencij niso izvajali dovolj pogosto, da bi dobili realne rezultate. Keywords: demenca, bolečina, lajšanje bolečine, nefarmakološki pristopi Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 41; Downloads: 19 Full text (1,38 MB) |
2. Motnje socialne kognicije pri amiotrofični lateralni sklerozi : magistrsko deloSara Kadenšek, 2024, master's thesis Abstract: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači. To vodi v mišično atrofijo, šibkost, lahko pa vpliva tudi na kognitivne funkcije. Oškodovana socialna kognicija je ena od kognitivnih sprememb, ki se lahko pojavijo pri bolezni ALS. Glavni cilj te raziskave je bil oceniti sposobnosti na področju socialne kognicije pri bolnikih z ALS v primerjavi s kontrolno skupino. Želeli smo preučiti, kako se stopnja motorične okvare in trajanje bolezni povezujeta z oškodovano socialno kognicijo, ali obstajajo razlike v socialni kogniciji med bolniki z ALS z bulbarnim začetkom in tistimi s spinalnim začetkom, ter ugotoviti, katera izmed domen socialne kognicije je pri bolnikih z ALS najizraziteje oškodovana. Skupno 30 bolnikov z ALS in 29 zdravih kontrol, usklajenih po starosti, spolu in izobrazbi, je rešilo podtest socialne kognicije na Edinburškem kognitivnem in vedenjskem presejalnem preizkusu za ALS (SK ECAS), Test prepoznavanja emocionalnih izrazov iz oči (RMET) in Edinburški test socialne kognicije (ESCoT). Ključna ugotovitev naše raziskave je, da bolniki z ALS dosegajo statistično značilno slabše rezultate na SK ECAS in ESCoT v primerjavi s kontrolno skupino. Obenem ugotavljamo, da ni povezave med stopnjo motorične okvare, opredeljeno z Dopolnjeno funkcijsko ocenjevalno lestvico za ALS (ALSFRS-R), in oškodovano socialno kognicijo. Prav tako nismo dokazali povezave med trajanjem bolezni in oškodovanostjo socialne kognicije. Potrdili pa smo, da bolniki z bulbarnim začetkom bolezni dosegajo statistično značilno slabše rezultate na RMET in ESCoT v primerjavi z bolniki s spinalnim začetkom. Dodatno smo ugotovili, da imajo bolniki z ALS največ težav na področju kognitivne teorije uma. Izsledki raziskave potrjujejo, da imajo lahko bolniki z ALS oškodovano socialno kognicijo. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave socialne kognicije, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju kognitivnih značilnosti bolezni ALS, z namenom izboljšanja splošne kakovosti življenja bolnikov z ALS in tudi njihovih skrbnikov. Keywords: amiotrofična lateralna skleroza, kognitivne motnje in frontotemporalna demenca, socialna kognicija, teorija uma Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 220; Downloads: 39 Full text (973,11 KB) |
3. Na osebo osredotočena oskrba pacienta z Alzheimerjevo demencoAzra Harb, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Alzheimerjeva demenca je med vsemi oblikami demence najpogostejša. Pristop na osebo osredotočene oskrbe temelji na oblikovanju zdravih odnosov med izvajalci oskrbe, uporabniki storitev in drugimi, ki so pomembni v njihovem življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako takšen pristop vpliva na kakovost življenja pacientov z Alzheimerjevo demenco.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, PubMed, CINAHL, Web of Science in SAGE. Za analizo in sintezo rezultatov smo uporabili pristop po Thomas in Harden. Upoštevane so bile smernice PRISMA.
Rezultati: Od 575 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 7 raziskav in identificiranih 6 sekundarnih tem, povezanih z vplivom na osebo osredotočene oskrbe pacientov z Alzheimerjevo demenco na kakovost življenja: vzpostavljanje ljubečih odnosov; podpiranje dostojanstva; skupno ukvarjanje s pomembnimi dejavnostmi; prilagajanje razvijajočim se potrebam; izboljšanje dobrega počutja in kakovosti življenja; obvladovanje simptomov in neželenih učinkov antipsihotikov.
Razprava in sklep: Na osebo osredotočena oskrba pozitivno vpliva na ohranitev in krepitev kakovosti življenja pacienta z Alzheimerjevo demenco. Pomembno je, da se takšna oskrba zaradi narave bolezni skozi različne faze začne dovolj zgodaj in da so oskrbovanci/negovalci ter pacientovi bližnji poučeni o njenih načelih in pristopih. Keywords: Alzheimerjeva demenca, na osebo osredotočena oskrba, kakovost življenja, sistematični pregled Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 481; Downloads: 95 Full text (2,91 MB) |
4. Vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrboSara Kukovec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Podaljševanje življenjske dobe je povezano z vse večjo pojavnostjo demence. Ker delež starejših močno narašča v vseh državah, bo število obolelih iz leta v leto višje. Poznamo tradicionalne oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo alternativne oblike zdravljenja, ki bistveno vplivajo na boljšo kakovost življenja. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je ustrezna zasnova fizičnega okolja. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, na kakšen način fizično okolje vpliva na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo.
Metode: V zaključnem delu je bil izveden pregled znanstvene in strokovne literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Za analizo podatkov je bila uporabljena tematska analiza.
Rezultati: Skupno je bilo od 306 zadetkov v končno analizo vključenih devet člankov. Oblikovana je bila ena glavna tema in pet podtem, s katerimi lažje razumemo vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco, in sicer: (I) arhitekturni vidiki okolja, (II) ambientalni vidiki okolja, (III) vpliv na vedenje, (IV) vpliv na počutje in (V) kakovost življenja ter vpliv na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.
Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da ima fizično okolje veliko pozitivnih vplivov na vedenje oseb z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in da vedno več ustanov namenja pozornost ustrezni zasnovi okolja. Keywords: demenca, fizično okolje, dolgotrajna oskrba Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 649; Downloads: 163 Full text (736,55 KB) |
5. Nefarmakološki pristopi v obravnavi agresivnih oseb, obolelih za demencoNuša Kofalt, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Demenca je eden izmed javnozdravstvenih in socialnih problemov današnje družbe. Simptomi demence so pogosto povezani z agresijo in agitacijo, zato želimo predstaviti nefarmakološke pristope v obravnavi oseb z demenco.
Raziskovalne metode: Izveden je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, SAGE in COBISS na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Podatke smo analizirali po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Analizirali smo 10 raziskovalnih člankov. Oblikovali smo dve vsebinski kategoriji: Vrste nefarmakoloških pristopov in Ovire za uporabo nefarmakoloških pristopov. Avtorji raziskav poudarjajo učinkovitost in uporabnost nefarmakoloških pristopov, kot so glasbena terapija, terapevtski dotik, barvna terapija, terapija z lutko, fizioterapija, fizične aktivnosti, spominska terapija, obenem pa opozarjajo na premajhno uporabo, ki je posledica pomanjkanja znanja ter preobremenjenosti medicinskih sester.
Razprava in sklep: Nefarmakološki pristopi veljajo za učinkovit pristop v obravnavi agresivnih oseb, obolelih za demenco. Dokazano je, da vplivajo na zmanjšanje agresije, agitacije in depresije. Velika prednost nefarmakoloških pristopov v obravnavi oseb z demenco sta varnost in v cenovna dostopnost. Keywords: pristopi, demenca, agresija Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 1080; Downloads: 184 Full text (739,01 KB) |
6. Učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demencoAna Skale, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Vedno več prebivalcev v Sloveniji je starejših od 65 let in število bo iz leta v leto strmo naraščalo. Posledično se veča tudi število primerov starejših oseb, obolelih z demenco. Poznamo farmakološke oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo nefarmakološke oblike zdravljenja, ki so učinkovite in brez stranskih učinkov. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je glasbena terapija. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšni so učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demenco.
Metode: Izvedli smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pri tem smo upoštevali smernice po PRISMA. Izvedli smo tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed 875 identificiranih zadetkov smo trinajst člankov vključili v tematsko sintezo. Oblikovali smo 3 glavne teme in 9 podtem, s katerimi lažje razumemo učinke uporabe glasbene terapije pri starejših osebah z demenco. Glavne teme so: (1) Izbira in potek glasbene terapije; (2) Pozitivni učinki glasbene terapije na starejše osebe z demenco in (3) Moteči dejavniki pri intervencijah glasbene terapije .
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija veliko pozitivnih učinkov na starejše osebe z demenco, vendar bi bilo dobro, da bi glasbeno terapijo vključevali v vsakodnevne dejavnosti starejših oseb. Le s kontinuirano uporabo te nefarmakološke oblike zdravljenja lahko zagotovimo dolgoročne učinke na dobro počutje starejših oseb z demenco. Keywords: glasbena terapija, učinki, starejši ljudje, demenca, dobro počutje Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1220; Downloads: 294 Full text (814,99 KB) |
7. |
8. Urbani center za osebe z demenco v Slovenj Gradcu : magistrsko deloGrega Pečolar, 2020, master's thesis Abstract: Demenca predstavlja eno izmed najhitreje rastočih bolezni, ki močno
posega v vsakdan vedno večjega števila ljudi širom sveta. V magistrskem
delu smo poskušali preko socialnega aspekta, ki je osnova snovanja okolja primernega za osebe z demenco, nagovoriti laično kot tudi strokovno javnost. Vodilo arhitekturne zasnove centra za osebe z demenco je oseba z zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, okrog katere se predpostavi prostor, ki ponuja vse mehanizme spodbujanja in ohranjanja človeškega dostojanstva. Na ta izjemno kompleksen družbeni problem smo podali enostaven in jasen koncept rešitve, ki zajema podrobno analitično
raziskavo, na podlagi katere smo zasnovali arhitekturno urbanistično
idejo. Na primeru manjšega mesta kot je Slovenj Gradec smo s pomočjo
prostorskih analiz in specifične morfologije prostora predlagano
arhitekturno rešitev umestili v urbano mestno tkivo v posredno bližino
mestnega jedra. V delu so predstavljeni tudi parametri načrtovanja, ki se kažejo na vseh področjih urejanja prostora in zajemajo zasebne, poljavne in javne prostore. Vsi prostori so razgibani, odprti, smiselno povezani in umeščeni v prostor kot celota, kar daje funkcionalnost celotni zasnovi centra za osebe z demenco. Keywords: arhitektura, demenca, mestno tkivo, urbanizem, interier, družba Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1436; Downloads: 275 Full text (83,95 MB) |
9. Odnos, poznavanje in zaznavanje zgodnjih znakov demence pri starostniku v ambulanti družinske medicineMaša Maligec, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Demenca predstavlja pomemben izziv za zgodnje odkrivanje bolezni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Zgodnje odkrivanje je pomembno za kakovostno oskrbo obolelega in njegovih svojcev. Ključno vlogo za zgodnje odkrivanje in oceno kognitivnega upada ima zdravstveni tim družinske medicine, saj ima redne stike z večino starejše populacije.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela raziskovanja. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili 114 članov zdravstvenega tima družinske medicine. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Za ugotavljanje statističnih razlik smo uporabili Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis enostransko analizo variance.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je poznavanje demence med člani zdravstvenega tima družinske medicine slabo. Ugotovljena statistično pomembna razlika o poznavanju demence je bila pri starosti (p = 0,02), stopnji izobrazbe (p = 0,000), delovnem mestu (p = 0,000), skupni delovni dobi (p = 0,000) in delovni dobi na sedanjem delovnem mestu (p = 0,008). Rezultati so pokazali, da imajo člani tima družinske medicine pozitiven odnos do zgodnjega odkrivanja bolezni in dobro poznajo zgodnje simptome demence. Vidik skrbi za obolelega z demenco v ambulanti družinske medicine se je izkazal za težavnega. Anketirani si želijo boljšo dostopnost do podpornih služb in večjo prepoznavnost le-teh.
Razprava in sklep: Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje demence pripomore k lažjemu zdravljenju in kakovosti življenja obolelega ter njegovih svojcev. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe obolelih z demenco je potrebno razumeti stališča, odnos, poznavanje bolezni in ovire za zgodnje prepoznavanje demence v ambulanti družinske medicine. Keywords: demenca, starostnik, zgodnje odkrivanje, družinski zdravnik Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1298; Downloads: 229 Full text (1,09 MB) |
10. Oskrba oseb z demenco-posnetek stanja v institucionalnem varstvu na GorenjskemClaudia Ribnikar Lavtižar, 2020, master's thesis Abstract: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem.
Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema.
Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij.
Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov. Keywords: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo Published in DKUM: 02.06.2020; Views: 1518; Downloads: 220 Full text (1,74 MB) |