| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
3.
ODNOS ZAPOSLENIH V DOMU STAREJŠIH OBČANOV DO STANOVALCEV Z DEMENCO
Katica Kožul, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S staranjem prebivalstva, število oseb z demenco v Sloveniji vse bolj narašča. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju človekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje značilna. Osredotočili smo se na varstvo oseb z demenco v domovih za starejše, kjer največ časa z njimi preživijo medicinske sestre/zdravstveni tehniki in bolničarke/ji. Zaposleni na teh delovnih mestih potrebujejo pri svojem delu veliko znanja, fleksibilnosti in energije za tovrstno delo. Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se člani negovalnega tima počutijo in kaj doživljajo ob svojem delu ter koliko so ob tem obremenjeni. Ugotovili smo, da se člani negovalnega tima v večini čutijo dovolj usposobljeni za delo s stanovalci z demenco, vendar so pogosto tako psihično kot fizično obremenjeni pri svojem delu. Pri komunikaciji in prepoznavanju potreb stanovalcev z demenco se počutijo pogosto uspešni, kar je izrednega pomena za kakovostno obravnavo stanovalcev z demenco. S tem diplomskim delom bi opozorili na ugotovljeno psihično in fizično obremenjenost članov negovalnega tima pri delu s stanovalci z demenco. Predlagamo vodilnim delavcem, da omogočijo članom negovalnega tima kontinuirano in redno izobraževanje na področju demence.
Keywords: Ključne besede: starost, demenca, kakovost življenja, odnos, čustvene stiske.
Published: 15.07.2009; Views: 3600; Downloads: 650
.pdf Full text (331,03 KB)

4.
Pacient z demenco na oddelku za psihiatrijo
Primož Kukovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Demenca je proces upadanja duševnih funkcij - kot so razmišljanje, spomin in sklepanje - ki je tako huda, da moti opravljanje vsakodnevnih dejavnosti osebe. Dementia is not a disease itself, but rather a group of symptoms that are caused by various diseases or conditions.Demenca ni bolezen, temveč pojem za skupino simptomov, ki jih povzročajo različne bolezni ali drugi vzroki. Veliko bolezni lahko povzroči demenco, a v večini državah je Alzheimerjeva bolezen še vedno najpogostejši povzročitelj demence in prizadene številne funkcije možganov, kar se odraža v nevropsihološki, psihiatrični in nevrološki simptomatiki. Vedenjski in psihiatrični simptomi Alzheimerjeve demence pa so tudi pogost vzrok nastanitve v negovalni ustanovi ali bolnišnici, saj se zelo zmanjša kakovost življenja pacientov. Obstaja veliko metod oz. terapevtskih prijemov, ki jih vključujemo v obravnavo oseb z demenco. Zdravljenje vzrokov demence pogosto temelji na uporabi zdravil, lahko pa vključuje tudi nefarmakološke ukrepe. Pristop k oskrbi pacientov z demenco zahteva kompleksnost in skupno delo različnih strokovnjakov. Del multidisciplinarnega tima so tudi delavci v zdravstveni negi. Spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša, nam bo pomagalo vzpostaviti boljši odnos med pacientom, svojci in strokovnim osebjem.
Keywords: demenca, Alzheimerjeva bolezen, psihiatrija, multidisciplinarni tim, nefarmakološki ukrepi.
Published: 15.07.2009; Views: 2630; Downloads: 765
.pdf Full text (456,96 KB)

5.
Timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika
Brigita Podhraški, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili timski pristop in njegov pomen pri oskrbi dementnega starostnika, vlogo negovalnega tima pri oskrbi in najpogostejše težave, s katerimi se negovalni delavci pri delu z dementnim starostnikom srečujejo. Poleg osnovnih podatkov o demenci in spremembah dementnega starostnika so v delu opisane tudi njihove dnevne aktivnosti. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih izvedli v domovih za starejše občane, in sicer v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, Pegazovem domu Rogaška Slatina in Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Raziskave so potekale v mesecu januarju in februarju 2009. Anketne vprašalnike smo razdelili med 90 članov negovalnega osebja, zaposlenega v omenjenih domovih, ki se dnevno srečuje z dementnimi starostniki. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 87. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto in na kakšen način se člani negovalnega tima dementnim starostnikom posvečajo pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Prav tako nas je zanimalo, ali člani negovalnega tima ocenjujejo, da je njihov timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika dovolj kakovosten. Rezultati raziskave so pokazali, da se dejavnosti z dementnimi starostniki izvajajo vsakodnevno v povprečju (vsaj) 40 minut v obliki razgibavanj, organiziranih sprehodov in miselnih iger. Zaposleni so mnenja, da je njihov pristop dovolj kakovosten, vendar navajajo, da bi bil le-ta lahko še boljši, če ne bi občutili težav pri delu, ki se nanašajo na pomanjkanje časa in kadra.
Keywords: dom starostnikov, starostnik, demenca, timski pristop, negovalno osebje.
Published: 09.11.2009; Views: 2678; Downloads: 733
.pdf Full text (594,32 KB)

6.
KAKOVOST BIVANJA STANOVALCEV Z DEMENCO V SONČNEM DOMU
Bernarda Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Keywords: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Published: 21.12.2009; Views: 2935; Downloads: 543
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
Spremljanje starostnika s spremembo spoznavnih sposobnosti v domu upokojencev
Simona Kovše, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Temelj uspešne obravnave starostnika je, da medicinska sestra pri svojem delu uporablja celoten pristop in s tem upošteva duševno, duhovno, fizično in socialno stanje posameznika. Pomembno je, da medicinska sestra pozitivno vpliva na njegovo samospoštovanje in samostojnost ter spodbuja, ohranja in čim dlje vzdržuje tiste sposobnosti pri dementnih starostnikih, ki so še ohranjene. V diplomski nalogi bomo predstavili skupino stanovalcev na varovanem oddelku s spremljanjem spoznavnih sposobnosti na osnovi vprašalnika KPSS (kratek preizkus spoznavnih sposobnosti). Podatke, ki smo jih dobili iz dokumentacije iz pred enim letom, smo primerjali s trenutnim stanjem stanovalca. Cilj raziskovalnega dela diplome je ugotoviti in spremljati napredovanje demence na osnovi izvedbe vrednotenja vprašalnika KPSS in ugotoviti stopnjo demence stanovalca; predstaviti bioritem in metodo dela s skupino stanovalcev na varovanem oddelku in ugotoviti najpogostejše negovalne probleme v posameznih življenjskih aktivnosti stanovalca s spremembo spoznavnih sposobnosti ter zahtevnosti izvajanja zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da lahko stopnja demence v času enega leta napreduje v naslednjo stopnjo demence, kar pomeni spremembe vedenja posameznika na področju spoznavnih sposobnosti. Medicinska sestra na podlagi svojih strokovnih znanj ob upoštevanju želja in sposobnosti starostnikov, vključuje starostnike v različne skupine, ki pripomorejo k ohranjanju senzomotoričnih, perceptivno-kognitivnih in psiho-socialnih sposobnosti.
Keywords: zdravstvena nega, demenca, kognitivne sposobnosti, komunikacija
Published: 31.03.2010; Views: 2919; Downloads: 554
.pdf Full text (918,84 KB)

8.
PSIHOFIZIČNE OBREMENITVE SVOJCEV PACIENTA Z DEMENCO
Damjana Uratarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Demenca je pogosta bolezen v starosti, saj se z njo povečuje tveganje za njen nastanek. Tako kot demenca prizadene samega starostnika, tako je prizadeta tudi njegova bližnja okolica in njegovi svojci. Zaradi psihofizičnih obremenitev svojcev, ki ga povzročajo negovanje in skrb za obolelega z demenco, le-te največkrat namestijo v domove za starejše. Diplomsko delo je zgrajeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljeni demenca in pomen domskega varstva starejših. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki so pokazali, da so svojci močno zaskrbljeni glede bolezni obolelega z demenco in da ob tem čutijo nemoč in nervozo ter telesno utrujenost. Psihofizične obremenitve so se pri večini svojcev obolelega z demenco zmanjšale po namestitvi svojca v dom. Svojci, ki so pred namestitvijo v dom za starejše, sami skrbeli za pacienta z demenco, so bili psihofizično obremenjeni, predvsem zaradi nerazumevanja pacienta z demenco in nepoznavanja same bolezni. Rezultat raziskave nam pokaže, da si kar 2/3 anketiranih svojcev ne želi dodatnega izobraževanja s področja demence, kljub temu, da njihovo poznavanje demence ni najboljše. Izobraževanje svojcev pacienta z demenco o značilnostih in poteku demence je pomembno že pred namestitvijo v dom za starejše. Kasneje je koristno čim pogostejše vključevanje svojcev v načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege, saj bi se s tem zmanjšal občutek krivde, ki ga svojci pogosto razvijejo po namestitvi svojega starostnika v dom. .
Keywords: Ključne besede: demenca, pacienti z demenco, svojci, psihofizične obremenitve, domsko varstvo, zdravstvena nega
Published: 10.06.2010; Views: 2983; Downloads: 554
.pdf Full text (459,08 KB)

9.
DEMENTNI PACIENT V SOBIVANJU S SVOJCI
Tina Tamše, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Življenje je polno presenečen. Živimo vsak zase, uresničujemo svoje cilje in načrtujemo svojo prihodnost. Kakovost življenja ima pomembno vlogo v našem vsakdanu. O starosti radi govorimo, kot o jeseni življenja. Starostna struktura prebivalstva se hitro spreminja. Zmanjšuje se delež mlajšega in povečuje delež starejšega prebivalstva. S staranjem prebivalstva, število oseb z demenco v Sloveniji strmo narašča. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju človekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje značilno. Osredotočili smo se ne bivanje dementnega pacienta v domačem okolju. Ocenili smo, da svojci potrebujejo dodatno pomoč in spodbudo pri oskrbi starostnika z demenco. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 družin z dementnim pacientom. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotovili, da so svojci seznanjeni z boleznijo, vendar si kljub temu želijo še dodatnih oblik izobraževanja na področju demence. Ob pojavu bolezni se je njihova kakovost življenja spremenila predvsem na funkcionalni ravni (organizacija življenja). Raziskava je pokazala, da večina svojcev ne razmišlja o namestitvi starostnika v institucionalno varstvo. Veliko raje bi se posluževali dnevnega varstva starostnika. Svojci so vzpostavili dober odnos s patronažno službo, ki jim omogoča individualno obravnavo, pomaga jim obvladovati bolezen, jim svetuje ter ponuja druge oblike pomoči. S tem diplomskim delom bi želeli opozoriti, da še vedno veliko ljudi ne razume pojma demence. Menimo, da bi spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša izboljšalo kvaliteto življenja tako svojcev, kot starostnikov z demenco.
Keywords: demenca, kakovost življenja, starostnik, svojci, medicinska sestra, čustvene stiske.
Published: 11.06.2010; Views: 3262; Downloads: 642
.pdf Full text (6,32 MB)

10.
VLOGA SVOJCEV PRI STAROSTNIKU Z DEMENCO
Amanda Juvan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili demenco, njene značilnosti in simptome. Demenca predstavlja hudo duševno motnjo in sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav in stisk ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem. Poleg osnovnih podatkov o demenci, so v delu opisane metode dela negovalnega osebja, vloga medicinske sestre pri oskrbi in zdravstveni negi ter zdravstveno vzgojno delo s svojci dementnega stanovalca. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Domu starejših občanov Lendava, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala v mesecu februarju in marcu 2010. Želeli smo ugotoviti kakšna je vloga svojcev pri dementnem starostniku, kako so le-ti z boleznijo seznanjeni. Zanimalo nas je tudi na kakšen način se svojci vključujejo v oskrbo ter ali jih negovalno osebje pri tem vzpodbuja. Rezultati raziskave so pokazali, da svojci menijo, da so o bolezni demenca dovolj poučeni in so s svojim vključevanjem v oskrbo zadovoljni. V času obiskov večina svojcev svoje starostnike pelje na sprehod, kavo, se z njimi pogovarja. Kar nekaj pa jih tudi pomaga pri osebni higieni in se s svojim starostnikom vključuje v razne aktivnosti, ki jih organizirajo v domu. Negovalno osebje v domu, je svojcem za pogovor vedno na razpolago ter jih vzpodbuja k vključevanju v oskrbo.
Keywords: starostnik, demenca, dom starejših občanov, medicinska sestra, vloga svojcev
Published: 09.08.2010; Views: 3022; Downloads: 645
.pdf Full text (444,75 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica