| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 62
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Strošek dela v organizaciji pri polni in sorazmerni zaposlitvi delavca
Urška Smogavc, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stroške dela pri polni in dopolnilni zaposlitvi delavca. Namen diplomskega dela je bil prikazati knjigovodenje stroškov dela v zvezi z obračunom plače delavca v teh različnih okoliščinah. Zakonodaja opredeljuje polni delovni čas v obsegu 40 ur tedensko. Pogodba o zaposlitvi pa se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo za dopolnilno zaposlitev z drugim delodajalcem, vendar le v trajanju do 8 ur na teden. Plača pa je izplačilo oz. znesek, ki ga zaposleni prejme za opravljeno delo v preteklem mesecu in je sestavljena iz osnovne plače, delovne in poslovne uspešnosti, nadomestil in dodatkov. Delavcu pripadajo tudi dodatki, kot je na primer dodatek za delovno dobo, ki se z leti delovne dobe povečuje za 0,5 % na leto. Delodajalec izplačuje nadomestila plače v primerih odsotnosti delavca z dela, znesek nadomestila pa je določen z zakonodajo oziroma s kolektivno pogodbo dejavnosti. Prav tako mora delodajalec delavcu povrniti stroške v zvezi z delom (npr. povračilo stroškov za prehrano, za prevoz na delo in z dela itd.). Od bruto plače delavca se obračunavajo in plačujejo tudi prispevki za socialno varnost ter akontacija dohodnine. V diplomskem delu smo prikazali tri primere obračuna plač, in sicer pri polni in delni zaposlitvi delavca in pri dopolnilnem delovnem razmerju, prav tako pa smo prikazali tudi knjiženje teh obračunov. V povezavi z dvema hipotezama, ki se nanašata na primerjavo polne, delne in dopolnilne zaposlitve delavca, smo zapisali ugotovitve. Prvo hipotezo, da so pri delni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa v višini sorazmernega dela zaposlitve delavca, smo zavrnili, saj se na primer nadomestila in povračila izplačajo v celoti in ne v sorazmernem delu. Drugo hipotezo, da se pri dopolnilni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa izplačajo v višini sorazmernega dela dopolnilne zaposlitve delavca, smo prav tako zavrnili. Na primer povračila se izplačajo v celotnem znesku, medtem ko se regres izplača samo pri redni zaposlitvi delavca.
Keywords: stroški dela, delovno razmerje, zaposlen, polna zaposlitev, delna zaposlitev, obračun plače
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev : doktorska disertacija
Aljoša Polajžar, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava nadnacionalne, primerjalnopravne ter nacionalne pravne vidike kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev. Pri tem je posebna pozornost namenjena vprašanjema dostopa platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic ter odpravi ovir za uresničevanje kolektivnih delavskih pravic. V tej luči so v prvem delu doktorske disertacije sistematično obravnavani kriteriji za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Prav obstoj delovnega razmerja je namreč ključna vstopna točka za dostop platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic. Ugotavljamo, da stanje tako na evropski, primerjalnopravni kot na slovenski ravni potrjuje, da so zaradi specifične narave in organizacije dela, značilne za platformno delo, potrebne določene prilagoditve razlage in vsebine kriterijev za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja platformnih delavcev. Razlaga ter posledična vsebina trenutnih kriterijev po slovenski pravni ureditvi ni popolnoma ustrezno prilagojena na področje platformnega dela. Še posebej relevanten zgled za možne prilagoditve kvantitativnega ter kvalitativnega vrednotenja relevantnih kriterijev predstavlja predlog Direktive o platformnem delu (2021). Pri čemer pa velja posebej izpostaviti, da razvoj na evropski in primerjalnopravni ravni nikakor ne utemeljuje odstopa od »tradicionalnega« koncepta delovnega razmerja, ki temelji na osebni odvisnosti oziroma podrejenosti delavca (obstoju subordinacije). Slednje še zmeraj ostaja ključno. Brez ugotovitve zadostne stopnje subordinacije ni mogoče ugotoviti obstoja delovnega razmerja. V drugem delu doktorske disertacije so sistematično obravnavani nadnacionalni, primerjalnopravni ter nacionalni pravni vidiki, ki so pomembni za preučitev vprašanj, ali bi morali biti tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, upravičeni do kolektivnih delavskih pravic – ter ali je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. Ugotavljamo, da stanje na nadnacionalni in primerjalnopravni ravni potrjuje, da bi tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, morali biti upravičeni do kolektivnih delavskih pravic. Vendar pa navedeno ne velja neomejeno – oziroma se ne nanaša na celotno vsebino kolektivnih delavskih pravic ter na vse platformne delavce, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja. Iz dometa delovnopravnega varstva (kolektivnih delavskih pravic) je namreč treba izločiti tiste samozaposlene platformne delavce, ki so »pristno samozaposleni« oziroma se štejejo za podjetja. Prav tako na podlagi analize obravnavane literature ter pravnih virov na različnih pravnih ravneh ugotavljamo, da je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev (v delovnem razmerju in izven delovnega razmerja) treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. V luči identificiranih ovir so v okviru doktorske disertacije predlagane številne pravne rešitve de lege ferenda, ki temeljijo predvsem na zgledu Direktive o platformnem delu ter obravnavanih primerjalnopravnih ureditev (ob upoštevanju temeljnih standardov s področja kolektivnih delavskih pravic po MOD – predvsem Konvencij MOD št. 135 in 154 ter pripadajočih priporočil). Ključno je, da zgolj zaradi tehnoloških sprememb v organizaciji delovnega procesa (ki so značilna za platformno delo) ne pride do izvotlitve temeljnih upravičenj platformnih delavcev in njihovih predstavnikov iz področja kolektivnih delavskih pravic.
Keywords: platformno delo, kolektivne delavske pravice, platformni delavci, delovno razmerje, samozaposlitev, ekonomsko odvisna oseba, delavski predstavniki, kolektivno dogovarjanje
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 103
.pdf Full text (4,29 MB)

3.
Pregledni in predvidljivi delovni pogoji z vidika veljavne zakonodaje in direktive EU 2019/1152 : magistrsko delo
Nina Kotnik, 2023, master's thesis

Abstract: Hiter razvoj tehnologije, digitalizacija, novi načini organizacije dela, demografske spremembe ter gospodarska in finančna kriza so prispevale k spremembam delovnega okolja. Slednje je dodatno povečalo potrebo po preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki zajemajo obsežen spekter vidikov, vključno z delovnim časom, odmori, fizičnimi in psihičnimi zahtevami na delovnem mestu, organizacijo dela, delovnimi aktivnostmi, delovnim okoljem, usposabljanjem, pogoji zaposlitve ter ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem. V mednarodni in evropski ureditvi urejajo delavne pogoje predvsem konvencije in priporočila MOD, MPESKP, SDČP, ESL, MESL, Listina EU, direktive in sodna praksa SEU. V Republiki Sloveniji pa so delovni pogoji podrobno urejeni v ZDR-1 in ZVZD-1. V magistrskem delu so obravnavani pregledni in predvidljivi delovni pogoji, ki so jasni in razumljivi, kar omogoča delavcem jasno razumevanje njihovega dela, odgovornosti, pravic, obveznosti in pričakovanj. Takšni delovni pogoji so bistvenega pomena za zagotavljanje visoke ravni zaposlovanja in socialne zaščite, zato njihovo izboljšanje predstavlja eno ključnih prioritet EU. Tako sta Evropski parlament in Svet 20. junija 2019 sprejela Direktivo 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojev, ki je nasledila Direktivo 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje. Direktiva 91/533/EGS je določala elemente delovnega razmerja, ki morajo biti delavcem pisno sporočeni, z namenom zagotavljanja ustrezne obveščenost ter zagotavljanja večje varstvo. Analiza uresničevanja Direktive 91/533/EGS je sčasoma pokazala, da le-ta ni več celovito ustrezna, saj ne zagotavlja zadostnega varstva za vse delavce, zato jo je nadomestila Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki prinaša številne spremembe povezane z delovnimi pogoji, krepi preglednost in predvidljivost delovnih razmerij ter zagotavlja obsežnejše in posodobljene pravice za vse delavce v EU, vključno s tistimi v nestandardnih in novih oblikah dela, ki so bili doslej pogosto izključeni. Hkrati ohranja prožnost za prilagajanje spreminjajočemu se trgu dela. Državam članicam EU se je 1. avgusta 2022 iztekel rok za sprejem predpisov za prilagoditev nacionalne zakonodaje direktivi. Kljub temu, da slednje Republiki Sloveniji ni uspelo v predpisanem roku, je Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. novembra 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 (ZDR-1D) z vključitvijo določb iz Direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Slednjega je predsednica Republike Slovenije razglasila 15. novembra 2023.
Keywords: trg dela, delovno razmerje, delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, obveščanje, pravice delavcev
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 382; Downloads: 121
.pdf Full text (1,43 MB)

4.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki : izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, master's thesis

Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Keywords: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Published in DKUM: 15.07.2020; Views: 2049; Downloads: 792
.pdf Full text (1,30 MB)

5.
Kolektivna delovna razmerja v dobi prekarnih oblik dela in digitalizacije : magistrsko delo
Špela Klančnik, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavana kolektivna delovna razmerja v dobi sodobne tehnologije in digitalizacije, kjer obseg prekarnega dela narašča. Eden od vzrokov za to je v večji fleksibilnosti trga dela, ki naj bi prispevala k večjim dobičkom in konkurenčnosti na globalnem trgu. Po drugi strani pa na to vpliva digitalizacija, ki spreminja organizacijo, oblike in način samega dela. V zvezi z varstvom pravnega položaja delavcev je pomemben sistem kolektivnih pogajanj, pravica delavcev do sindikalnega združevanja, pravica do stavke ter sodelovanja pri upravljanju. Vse te pravice so povezane s pojmom delavca in delovnega razmerja. Gre predvsem za nacionalni pojem, kar pomeni, da nacionalna zakonodaja in mednarodni akti veljajo za osebe, ki jih nacionalno pravo opredeljuje kot delavce. Pojem delavca je skozi sodno prakso razvilo tudi Sodišče EU, a le v povezavi z uporabo prava EU. V magistrskem delu so obravnavani pravni akti, ki zavezujejo Slovenijo, tako na mednarodni ravni, kot na ravni prava EU. Predstavljena je nacionalna zakonodaja na tem področju. Opredelila sem sistem kolektivnih pogajanj in definirala pravno naravo kolektivnih pogodb. Prav tako sem opredelila značilnosti stavke in sodelovanja delavcev pri upravljanju. V naslednjem poglavju sem predstavila nekatere oblike prekarnih oblik dela, ki se pojavljajo pri nas in v tujini, predvsem samozaposlene in prikrita delovna razmerja, Zero-hour Contract, delo na zahtevo preko spletnih platform, množično delo. Prav tako sem pregledala predlog Direktive EU o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, saj v nekaterih primerih razširja pojem delavca in izboljšuje njihove delovne pogoje, še posebno delavcem v nestandardnih oblikah zaposlitve. Bistveno vprašanje, ki je obravnavano v nalogi je, ali in na kakšen način, se lahko posamezniki, ki nimajo statusa delavca in delo opravljajo v nestandardnih prekarnih oblikah dela, vključijo v sindikate, ali zanje veljajo kolektivne pogodbe, ali imajo pravico do stavke in sodelovanja pri upravljanju.
Keywords: prekarno delo, nestandardne oblike dela, delavec, delovno razmerje, kolektivne pogodbe, avtonomija kolektivnega pogajanja, stavka, sindikati, sodelovanje delavcev pri upravljanju
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1637; Downloads: 263
.pdf Full text (1,15 MB)

6.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Keywords: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 4390; Downloads: 871
.pdf Full text (1,45 MB)

7.
Obračun različnih vrst prejemkov s praktičnimi primeri
Kristina Klemenčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je naš dom, omogoča nam, da v njej živimo in preživimo. Življenje pa seveda ni brezplačno, potrebno je plačevati razne davke in prispevke. Ljudje se zato zaposlimo in prejemamo plačo, da lahko preživimo. Za delavca ima plača bistveni pomen, saj predstavlja osnovni vir dohodka, s katerim ta lahko preživi svojo družino. Nasprotno pa za delodajalca pomeni plača strošek, njegov interes je zato čim nižja plača. Delavci so od plače primorani plačati akontacijo dohodnine ter socialne prispevke. Vendar pa plača ni naš edini prejemek, poleg plače lahko prejemamo nadomestila plače ter dodatke k plači, avtorski honorar, bonitete, štipendijo ipd. Vse te prejemke uvrščamo pod osebne prejemke, katere bomo tudi predstavili v naši diplomski nalogi. Delo diplomske naloge je torej namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z osebnimi prejemki iz delovnega razmerja, osebnimi prejemki na pogodbeni podlagi ter z drugimi osebnimi prejemki. Osebne prejemke smo opisali s pravnega in davčnega vidika. Diplomska naloga vsebuje razne primere obračunov osebnih prejemkov z veljavnimi prispevki za socialno delo ter dohodninsko lestvico.
Keywords: osebni prejemek, delovno razmerje, plača, dohodnina, prispevki, avtorski honorar, bonitete, študentsko delo
Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 1521; Downloads: 384
.pdf Full text (1,75 MB)

8.
Primerjava delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem
Danijela Šerbinek, 2018, master's thesis

Abstract: Delovne razmere so pomemben dejavnik oziroma pokazatelj stanja, ki vlada v posamezni organizaciji. Skrb za dobre medsebojne odnose med zaposlenimi in nadrejenimi bi morala biti za vsako vodstvo primarnega pomena. Brez prisotnosti človeških virov oziroma kadrovske funkcije nobena organizacija ne more delovati, zato se nanjo v procesu poslovanja nikakor ne sme pozabiti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo v sklopu proučevanja delovnih razmer podrobneje raziskali osnovne delovne pogoje, delovno razmerje in delovni čas. V empiričnem delu smo naredili raziskavo oziroma primerjavo delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da je treba prioritetno pristopiti k ozaveščanju ljudi o prednostih skrajšanega delovnega časa, saj prinašajo veliko pozitivnih učinkov tako na zaposlene kot na delodajalce. Raziskava je pokazala, da med anketiranimi zaposlenimi obstaja velik interes po postopnem upokojevanju, zato je tudi to področje ena izmed prioritetnih nalog vsakega delodajalca, če želi v prihodnje konkurirati na trgu. Magistrsko delo je namenjeno vsem delodajalcem oziroma posameznikom, ki delujejo na področju managementa človeških virov, kot tudi vsem zaposlenim, ki so željni novih spoznanj.
Keywords: osnovni delovni pogoji, delovno razmerje, delovni čas, javno podjetje, zasebno podjetje
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 1152; Downloads: 178
.pdf Full text (1,41 MB)

9.
Pravni položaj delavcev v transportni dejavnosti
Petra Zupančič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Proces globalizacije je v koraku s spremembami v družbi, politiki in ekonomiji vodil do velikih napredkov na področju povezovanja gospodarskih središč v svetu, zaradi česar se je povečala potreba po cenovno dostopnem prevoza blaga, ki je postal ključna sestavina gospodarskega razvoja na nacionalni in globalni ravni. Cestno transportni sektor ureja veliko uredb in direktiv, katerih cilj je poenotenje delovnopravne ureditve položaja delavcev v transportni dejavnosti in pravice, ki pripadajo mobilnim delavcem na podlagi sklenjenih delovnih razmerij. Delo voznikov transportnih vozil zaradi mobilne narave dela predstavlja posebno področje v delovnem pravu in delovnopravnih razmerjih. V diplomskem delu se osredotočam na posebnosti, ki jih poleg Zakona o delovnih razmerjih na področju mobilnih delavcev prinašajo določbe Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih in skozi aktualno sodno prakso analiziram kršitve delovnopravne zakonodaje. Ob tem pa izpostavljam tudi pereč problem socialnega dumpinga v transportnem sektorju, ki vpliva na splošen upad socialne varnosti voznikov tovornih vozil.
Keywords: transport, cestni transport, mobilni delavec, socialni dumping, letter-box podjetja, tahograf, delovno razmerje
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1387; Downloads: 171
.pdf Full text (900,56 KB)

10.
Prikrita delovna razmerja : ali bodo "samozaposleni" nadomestili delavce?
Darja Senčur Peček, 2015, original scientific article

Abstract: Delovno pravo varuje delavce - osebe, ki delo opravljajo v odvisnem razmerju, tako da jim zagotavlja minimalne pravice in delovne pogoje. Njegova uporaba ni odvisna od volje pogodbenih strank, še posebej naročnika dela, ampak je prisilna. Če so v razmerju podani elementi delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca, ki se mu priznava delovno-pravno varstvo. Da bi se varstvo zagotavljalo vsem, ki so ga potrebni, je zelo pomembna ustrezna opredelitev delovnega razmerja in pokazateljev ter kriterijev, po katerih se prepozna v praksi. Treba je ločiti med delavci in samozaposlenimi, v okviru samozaposlenih pa prepoznati ekonomsko odvisne osebe. Zelo razširjen pojav so t. i. prikrita delovna razmerja, ko se delovno razmerje navzven prikazuje kot drugo pogodbeno razmerje, v zadnjem času pogosto kot razmerje med naročnikom in (navideznim) samozaposlenim. Tovrstne prakse, ki so se tudi v Sloveniji zelo razmahnile, je treba zaustaviti, pri tem pa je ključna vloga države, ki mora poleg ustrezne zakonske razmejitve med delavci in samozaposlenimi poskrbeti tudi za učinkovit nadzor in sankcioniranje zlorab.
Keywords: delovno razmerje, delavec, samozaposleni, navidezno samozaposleni, prikrito delovno razmerje, ekonomsko odvisna oseba
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1680; Downloads: 119
.pdf Full text (454,73 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica