| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 101
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
81.
Pogled menedžerjev in zaposlenih na kakovost delovnega življenja v slovenskem hotelirstvu
Metod Šuligoj, 2010, original scientific article

Abstract: Avtor ugotavlja, da je pri hotelirstvu poleg ekonomskega in pravnega zornega kota pomemben tudi sociološki vidik. Po splošni opredelitvi pojma kakovost delovnega življenja izpostavi več pomembnih elementov tega v hotelirstvu, npr. odnos med zaposlenimi in gosti, stopnjo avtonomije in delovne pogoje. V empiričnem delu je avtor še bolj konkreten in izpostavi štiri dimenzije kakovosti delovnega življenja: samostojno odločanje, samostojno reševanje konfliktov z gosti, inovativnost in kontrolo. Pri tem s pomočjo bivariatne analize ugotovi, da pri vseh dimenzijah, razen pri kontroli, obstaja statistično značilno različen pogled na kakovost delovnega življenja med menedžerji in zaposlenimi.
Keywords: manager, zaposleni, hotelirstvo, kakovost, management, vodenje, delovno okolje, delovni pogoji, Slovenija
Published: 10.07.2015; Views: 425; Downloads: 38
URL Link to full text

82.
OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU
Maša Mikolič, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Stresu se danes ni moč izogniti. Nastaja tako v zasebnem kot tudi službenem okolju. Zanj je značilno, da lahko prizadene vsakogar, ne glede na delovni položaj, izobrazbeni status itd. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu, smo spoznali pojem stres, vzroke za njegov nastanek in z njim povezane posledice. V empiričnem delu pa smo raziskovali, kako različne spremenljivke vplivajo na stres in ali med njimi obstaja pozitivna povezanost. Raziskovali smo tudi, kdo najbolj vpliva na stres v podjetju ter kakšna je produktivnost dela med prisotnostjo stresa. Rezultati, ki smo jih pridobili skozi anketni vprašalnik, so pokazali, da na povečanje stresa med zaposlenimi včasih ali zelo pogosto vplivajo sodelavci in njihov nadrejeni. Tu ne govorimo o velikem odstotku, vendar so po izračunu med prvimi. Kot zanimivost bi izpostavila produktivnost dela med stresom. Presenetil me je podatek, da včasih in zelo pogosto skoraj polovica anketiranih deluje bolj produktivno, ko so pod stresom. S pridobljenimi rezultati smo z pomočjo Pearsonovega koeficienta izračunali povezanost med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami. Prišli smo do ugotovitev, da med podvrženostjo stresu in časovno nastalo stresno situacijo obstaja srednje močna pozitivna povezanost. Zanimala nas je tudi povezanost med podvrženostjo stresu in stopnjo izobrazbe. Tukaj smo želeli raziskati, ali višja stopnja izobrazbe pomeni tudi večjo podvrženost stresu. Prišli smo do ugotovitev, da med njima obstaja šibka pozitivna povezanost, iz česar lahko sklepamo, da stopnja izobrazbe ni vzrok za večjo podvrženost stresu pri zaposlenih. Kot zadnje pa smo raziskovali, ali med podvrženostjo stresu in tehnikami sproščanja obstaja pozitivna povezanost. Podatki, ki smo jih pridobili, kažejo na šibko ali celo negativno povezanost. Kot rešitev razreševanja oziroma izogibanja stresu vidimo v posvečanju večje pozornosti komunikaciji med zaposlenimi, saj je uspešna ta eden izmed mnogih vzrokov, da bodo zaposleni v podjetju zadovoljni in da bo produktivnost dela mnogo večja. Da bodo zaposleni v svojem delovnem okolju delovali sproščeno, je zaželeno, da se jim omogoči ena izmed tehnik sproščanja na delovnem mestu.
Keywords: Stres, delovno okolje, zdravje, zaposleni
Published: 22.10.2015; Views: 2337; Downloads: 587
.pdf Full text (1,67 MB)

83.
Sistemski pogled na ergonomijo
Zvone Balantič, 2012, original scientific article

Keywords: delovno okolje, ergonomija, mikroergonomija, makroergonomija, fizikalna ergonomija
Published: 30.12.2015; Views: 604; Downloads: 83
URL Link to full text

84.
Interakcije med narodnimi kulturami - Primer slovensko - korejskega delovnega okolja
Matej Tušar, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Današnji svet, predvsem poslovni, zahteva vedno več globalizacije. Koncern Kolektor je ravno tako globalno podjetje, ki je z lastnim znanjem, tehnologijo in proizvodnjo prisotno tudi v Južni Koreji, in kot tako na enem mestu zaposluje delavce dveh različnih kultur, slovenske in južnokorejske. Uspešna komunikacija in interakcija med temi ljudmi je ključnega pomena za uspeh in obstoj proizvodne lokacije. Kulture znajo namreč biti zelo različne, in kar v eni kulturi pomeni nekaj, ima lahko v drugi povsem nasprotni pomen. Niti večletno sodelovanje med pripadniki različnih kultur ni zagotovilo za uspeh, saj so razlike vedno prisotne. Zato je treba drugo kulturo razumeti in se prilagoditi. V nalogi raziskujemo različne vidike kultur in njihovo dojemanje posameznih situacij. Očitno je, da narodna kultura močno vpliva tudi na organizacijsko kulturo in da je tako podjetje uspešno voditi med medkulturnimi pastmi vse prej kot lahko, nikakor pa ne nemogoče. Negativne lastnosti je mogoče nevtralizirati, pozitivne lastnosti je mogoče združiti, inovativnost je mogoče nadgraditi. Le pristop mora biti pravi.
Keywords: organizacijska kultura, narodna kultura, interakcija, komunikacija, delovno okolje
Published: 10.10.2016; Views: 425; Downloads: 30
.pdf Full text (3,76 MB)

85.
VLOGA SODOBNIH DELOVNIH OKOLIJ PRI ZDRAVJU ZAPOSLENIH: POČITEK PO DELU KOT BLAŽILEC NEGATIVNIH UČINKOV?
Sabina Junc, 2016, master's thesis

Abstract: V zadnjih štiridesetih letih se je vsebina dela v zahodnih družbah premaknila od idealnega tipa, pri katerem je prevladoval rutinski delovni proces, v birokratsko organiziran industrijski delovni proces. Osrednja značilnost novega pristopa je fleksibilnost. Od zaposlenih se pričakuje, da sami določajo, kdaj bodo opravljali delo (fleksibilni urnik dela), od kod ga bodo opravljali (na primer delo na daljavo) ter s katerim komunikacijskim orodjem (na primer pametni telefon, elektronska sporočila, video konference). Za namen raziskovanja povezave med spremenljivkami sodobnega delovnega okolja, počitka po delu in zdravja na delovnem mestu smo oblikovali in validirali vprašalnik sodobnega delovnega okolja. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je mediacijski učinek počitka po delu v povezavi med značilnostmi sodobnega delovnega okolja in zdravja na delovnem mestu. S pomočjo vzorca slovenske policije (N = 178) smo ugotovili, da ima počitek po delu vlogo blažilca različnih značilnosti sodobnih delovnih okolij, ki na zdravju zaposlenih puščajo negativne posledice. Predlagali smo tudi nekaj intervencij za promocijo zdravja na delovnem mestu (na ravni organizacij) ter na kratko predstavili primer dobre prakse – ustrezne zakonodajne ureditve področja (na ravni države).
Keywords: sodobno delovno okolje, počitek po delu, zdravje, težave z zdravjem, fleksibilnost na delovnem mestu, analiza mediacije
Published: 01.06.2016; Views: 583; Downloads: 145
.pdf Full text (1,91 MB)

86.
PRILAGODITEV DELOVNIH MEST NA MONTAŽNI LINIJI 2 V PROGRAMU KUHALNIH APARATOV GORENJE, D.D.
Boštjan Meh, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: POVZETEK V proizvodnji kuhalnih aparatov podjetja Gorenje, d. d., smo v diplomskem delu izvedli raziskavo področja ergonomije in ureditve delovnega mesta. Delovno mesto mora biti učinkovito, udobno, urejeno in prijazno do delavca. Delovna oprema in sredstva morajo doprinašati dodano vrednost, da bodo lahko zaposleni z njimi učinkovito opravljali delo in podjetju ustvarjali ustrezno dodano vrednost, dobiček ter zagotavljali rast in razvoj podjetja. Zato je pomembno, da delovna mesta niso samo prilagojena zahtevam delovnega procesa, ampak tudi ergonomsko oblikovana. Kot posledica neupoštevanja ergonomije se kažejo izostanki z dela, bolniški stalež, bolezni in trajne okvare, ki vodijo do invalidnosti. Z metodama OWAS in GA-KA-99 smo v proizvodnji programa kuhalnih aparatov izvedli raziskavo področja ergonomije in preureditve delovnega mesta. Z analizo gibov pri opravljanju dela na določenih delovnih mestih smo ugotovili določene pomanjkljivosti. Dobljeni rezultati so pokazali, da je treba delovna mesta prilagoditi, saj obstaja velika verjetnost poškodb. Po preureditvi delovnih mest smo ponovili analizo. Rezultati so pokazali pozitivne učinke na delavca, saj se je verjetnost za nastanek poškodbe ali celo trajne invalidnosti precej zmanjšala. Z iskanjem najboljše rešitve za obravnavana delovna mesta smo dosegli naslednje izboljšave: • odpravili smo delavčeve bolečine v kolku, • odpravili smo delavčeve bolečine v predelu hrbtenice, • odpravili smo delavčeve bolečine v zgornjih okončinah, • z uporabo manipulatorja (robotske celice) in nastavljivih dvižnih miz smo dosegli prilagoditve delovnih mest z vidika varnosti in zdravja pri delu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: • ergonomija, • ergonomska prilagodljivost delovnega mesta, • metoda OWAS, • metoda GA-KA-99, • delovno okolje.
Published: 23.11.2016; Views: 924; Downloads: 92
.pdf Full text (3,89 MB)

87.
VPLIV OSVETLJENOSTI DELOVNEGA OKOLJA NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH IN KAKOVOST DELOVNIH PROCESOV V PODJETJU PROAJ
Uroš Ajdišek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga obravnava tematiko vpliva osvetljenosti delovnega okolja na motivacijo zaposlenih in kakovost delovnih procesov v podjetju Proaj. Njen glavni namen je ugotoviti, kako se spreminja motiviranost zaposlenih glede na njihovo delovno okolje in osvetljenost kot njegov poddejavnik. V prvem delu smo predstavili osnovne pojme svetlobe, razsvetljavo in merjenje, vpliv na delovno okolje in ergonomijo. Sledijo osnovni pojmi motivacije in zadovoljstva. Drug del zajema zbiranje podatkov zaposlenih o stanju delovnega okolja in ostalih motivacijskih dejavnikih. Sledi prenova, ki nam pokaže primerjavo in rezultate osvetljenosti delovnega okolja ter ponovno zbiranje podatkov zaposlenih o stanju delovnega okolja in osvetljenosti. Analiza rezultatov izvedenih anket in rangiranja motivacijskih dejavnikov nam daje podrobnejšo sliko pomembnosti motivacijskih dejavnikov in vpliva osvetljenosti delovnega okolja na motivacijo zaposlenih. Rezultati analize so, v primerjavi z ostalimi raziskavami, primerljivi in se bistveno ne razlikujejo. Delovno okolje in osvetljenost sta zelo pomembna motivacijska dejavnika, kljub bojazni ob izgubi zaposlitve in mesečnem denarnem prejemku, ki sta pričakovano bolje uvrščena na motivacijski lestvici. Zato drži, kot je pokazala raziskava, da prenova kot vzvod in boljši delovni pogoji, vključno z osvetljenostjo, vplivajo na zaposlene in delovne procese, na motivacijo in zadovoljstvo.
Keywords: svetloba, razsvetljava, prenova, delovno okolje, motivacija
Published: 23.11.2016; Views: 419; Downloads: 29
.pdf Full text (1,77 MB)

88.
Varno delovno okolje v podjetju Diplomat d.o.o.
Suzana Sančanin, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Vsako delovno mesto je tako ali drugače povezano z upoštevanjem načel varnosti in zdravja pri delu. Ali gre pri tem za zaprto, odprto ali celo mešano delovno okolje, niti ni tako pomembno, pomembno je zavedanje, da v vsakem okolju prihaja do nevarnosti za zaposlene, pa naj bodo te predvidljive ali nepredvidljive. Pri tem nam priskočijo na pomoč ustrezna zakonska podlaga, upoštevanje normativov varnega delovnega okolja in usposobljenost vodilnega kadra, ki skrbi za redna izobraževanja zaposlenih in nenehno iskanje pravilnih rešitev, ki omogočajo predvsem varno in nemoteno delo. To diplomsko delo obravnava možnosti in rešitve problematike v proučevanem podjetju Diplomat d.o.o., predvsem z vidika vključevanja zakonskih določil in normativov, ki jih je treba upoštevati iz naslova varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih tako doma kot v tujini. Po proučitvi temeljnega zakona in ostalih pravilnikov, ki se vežejo na varno delo, se bo podjetju Diplomat d.o.o. podalo ustrezne smernice, ki se lahko uporabijo pri reševanju opisanih problemov. V prvem delu diplomskega dela so proučeni vsi pravni in tehnični vidiki upoštevanja načel varnosti in zdravja pri delu, v nadaljevanju pa so podane možne rešitve oziroma smernice glede na proučevano problematiko v podjetju Diplomat d.o.o.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, varno delovno okolje.
Published: 07.12.2016; Views: 389; Downloads: 45
.pdf Full text (1,18 MB)

89.
VPLIV MEDSEBOJNIH ODNOSOV NA KAKOVOST ZDRAVSTVENE NEGE
Katja Blatnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Dobri medsebojni odnosi in motivacija za delo v zdravstvenih ustanovah postajata pomembni področji zanimanj raziskovalcev in vodstev zdravstvenih ustanov v Evropi. Na pripravljenost za delo najbolj vplivata skrb za dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na zaupanju in ustrezna komunikacija med zaposlenimi. Ljudje, ki svoje delo opravljajo z veseljem in odgovorno, so pri delu bolj uspešni in dosegajo boljše rezultate. Bistveni elementi zdravstvene nege so tudi kakovost, kriteriji in standardi, pri čemer je zadovoljstvo pacientov najpomembnejši kazalnik kakovosti.
Keywords: medsebojni odnosi, zdravstveni tim, pacient, konflikt, stres, delovno okolje
Published: 19.10.2016; Views: 382; Downloads: 53
.pdf Full text (866,25 KB)

90.
Vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah
Janita Tepina, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Pri kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, gre za okvare delov telesa in sicer mišic, sklepov, kit, vezi, živcev, kosti in perifernega krvnega obtoka, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi neposrednega okolja v katerem se delo izvaja. Zaposleni v endoskopskih enotah se morda ne zavedajo fizičnega tveganja, ki so mu izpostavljeni vsak dan zaradi ponavljajočih se gibov v delovnem procesu. Ponavljajoči gibi pri opravljanju endoskopskih preiskav povečujejo tveganje za nastanek kostno-mišičnih poškodb, ki lahko v končni fazi povzročijo trajne poškodbe in invalidnost. Tveganja za telesne poškodbe so povezana s trajanjem dela, silo ki je potrebna za dokončanje opravil, lokalnimi kontaktnimi obremenitvami in delovnimi položaji (drža). V magistrskem delu smo si zastavili cilj potrditi vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenterološki endoskopski enoti. Podatke raziskave smo pridobili z dvema raziskovalnima metodama v treh endoskopskih enotah: Diagnostičnem centru Bled, UKC Ljubljana – KOGE in v Splošni bolnišnici Novo mesto. Prva metoda je bila ergonomska opazovalna metoda RULA (Rapid Upper Limb Assessment) s pomočjo katere smo naredili oceno opazovanih zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah. Druga metoda je bil strukturiran anketni vprašalnik, s katerim smo želeli od zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah, v katerih smo izvajali opazovalno metodo, pridobiti povratne informacije o težavah, povezanih s kostno-mišičnimi obremenitvami. Raziskava je temeljila na štirih hipotezah.
Keywords: ergonomija, delovno okolje, vpliv delovnega okolja, zaposleni v endoskopiji, kostno-mišična obolenja
Published: 07.07.2017; Views: 361; Downloads: 65
.pdf Full text (3,75 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica