| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 101
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
71.
VPLIV DELOVNEGA OKOLJA NA ZADOVOLJSTVO IN USPEŠNOST ZAPOSLENIH V TRGOVINI ŠARM
Petra Oršoš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili raziskavo, ki je bila izvedena v trgovini Šarm. Njen namen je bil ugotoviti, kako delovno okolje vpliva na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih pri delu, ki ga opravljajo, kaj zaposlene motivira, da so pri delu bolj uspešni, ter kaj jim povzroča nezadovoljstvo pri delu. Teoretični del obsega predstavitev posameznih dimenzij: delovnega okolja, plač, nagrajevanja, možnosti napredovanja, medsebojnih odnosov, ki vladajo v organizaciji, uspešnosti zaposlenih, zadovoljstva zaposlenih, odnosov z nadrejenimi in motivacije za delo. Izvedena je bila anketna raziskava, v kateri je bilo ugotovljeno, da so zaposleni v trgovini Šarm zadovoljni in uspešni pri opravljanju svojega dela, potrebne pa so manjše spremembe, da bo zadovoljstvo še večje. Nezadovoljstvo se izraža na področju medsebojnih odnosov, reševanju konfliktov, izobraževanja, ustreznosti sanitarij, plač ter plačila nadur in dodatnih ugodnosti. Raziskava je pokazala, da je potrebno uvesti več delovnih sestankov, na katerih vodstvo seznani delavce s pravili, spremembami in dogajanji v podjetju, ter da je potrebno hitreje reševati težave in konflikte.
Keywords: delovno okolje, zadovoljstvo zaposlenih, uspešnost zaposlenih
Published: 03.07.2013; Views: 1568; Downloads: 126
.pdf Full text (776,67 KB)

72.
Percepcija nezaželenega vedenja - mobing v delovnem okolju : magistrsko delo
Lucijana Drljepan, 2013, master's thesis

Abstract: V času svojega obstoja večino časa posvetimo delu. Za preživetje potrebujemo delo in delovno okolje. Delovno okolje lahko sčasoma postane naš drugi dom, naša druga družina. Prav zato je pomembno, kako se v njem počutimo. Mobing je širok negativen pojem, ki lahko zajame različne tipe ljudi. Posledice se kažejo ne le na žrtvah, temveč tudi na pričah, kot so sodelavci, družinski člani, prijatelji, kot tudi na organizaciji ter postopoma na celotni populaciji. Veliko je definicij in raziskav na temo mobing. Znanstveniki so preučevali in še vedno preučujejo mobing pojav, njegove napadalce, žrtve in negativne posledice. Iščejo rešitve in preventivna ravnanja, ki bi izkoreninila ali vsaj omilila pojav, imenovan mobing. V magistrskem delu je glavna percepcija, torej zaznavanje in prepoznavanje nezaželenih dejanj kot dejanj, ki predstavljajo mobing. Če oseba negativnih dejanj ne zaznava kot moteče in nezaželene, tovrstna dejanja ne privedejo do prepoznavanja problema. V začaran krog negativizma so lahko vključene kot žrtve, s tem ogrožajo sebe ali vse okoli sebe v vlogi agresorja. Raziskava z naslovom Percepcija nezaželenega vedenja — mobing v delovnem okolju je pokazala, da večina vprašanih ne pozna glavnih lastnosti mobinga. Med moškimi in ženskami ne prihaja do statističnih razlik pri tem, kaj se opredeljuje kot oblika mobinga. Prav tako lahko v okviru vzorca naše raziskave sklepamo, da spol ne vpliva na zaznavanje nezaželenih mobing dejanj v delovnem okolju. Raziskava nam poda rezultat, da so glavni viri informacij o nezaželenem vedenju v delovnem okolju mediji.
Keywords: delovno okolje, nasilje, agresivno vedenje, mobing, žrtve, storilci, preprečevanje, primeri, magistrska dela
Published: 05.12.2013; Views: 739; Downloads: 152
.pdf Full text (1,76 MB)

73.
Šport kot preventiva mobbingu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anja Kunstelj, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi najprej opredelimo pojem mobbinga, njegove učinke na posameznika in organizacijo ter problematiko odkrivanja in preprečevanja njegovega razvoja. Z namenom navezave na procese vodenja v managementu, osvetlimo pomen managerjev in njihovo vlogo v izvajanju preventivnih aktivnosti za preprečevanje mobbinga. Njihov vpliv na preprečevanje mobbinga je v teoriji zelo velik, s pregledom literature pa ugotovimo, da se v praksi kaže, da te naloge management največkrat ne opravlja vestno in zavzeto. V nadaljevanju se spoznamo z nalogami managementa ter najbolj uveljavljenimi modeli vodenja, skozi perspektivo konflikta med usmerjenostjo v delovne naloge in usmerjenostjo v medsebojne odnose. Osredotočimo se na vpliv managerjev na ustvarjanje delovnega okolja in klime, od katere je odvisna dinamika odnosov med zaposlenimi. Ugotovimo lahko, da s forsiranjem cilja učinkovitosti in ekonomskega dobička managerji ustvarjajo pritisk, ki neposredno poslabšuje odnose med zaposlenimi in promovira odsotnost etike in vrednot, z namenom doseganja poslovnih ciljev. Namesto, da bi ustvarjali pogoje za preprečevanje nastanka mobbinga, nevarnost za njegov razvoj s svojim delovanjem tipično zgolj še povečujejo. Glavni razlog za razkorak med managerskim vodenjem v teoriji in praksi pa je odsotnost etike in vrednot poštenega poslovanja in socialnih odnosov, ki kliče po uveljavitvi sistemske rešitve za ponovno vzpostavitev temeljnih vrednot in zagotavljanje varnosti posameznika na delovnem mestu. V zadnjem delu predstavimo fenomen športa, njegov vpliv na posameznika in njegovo psihofizično zdravje ter pregovorno tradicionalen etični sistem vrednot, ki povezuje vsakršno redno športno udejstvovanje. Z dokazano pozitivnim vplivom športne etike na razvoj pravičnih in v odnose usmerjenih vodstvenih veščin in sposobnosti, v sklepu zaključimo povezavo med potrebo managementa po vzpostavitvi novega sistema vrednot v namen preprečevanja mobbinga ter športno aktivnostjo vršilcev managerskega vodenja. Glavna ugotovitev, ki povezuje diplomsko delo je, da lahko prav aplikativna vrednost športne etike in vrednot predstavlja manjkajoči člen v zagotavljanju učinkovite preventive pred mobbingom na nivoju managementa znotraj organizacij.
Keywords: management, managerji, vodenje, delovno okolje, mobing, preprečevanje, šport, rekreacija, diplomske naloge
Published: 09.12.2013; Views: 769; Downloads: 63
.pdf Full text (515,02 KB)

74.
Avtomatizacija vijačenja vgradnih elementov na centralni prečni profil pečice
Marija Javornik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Ergonomija je znanost o oblikovanju dela, opreme in delovnega mesta, ki se prilega zaposlenemu. Ta omogoča bolje opravljeno delo in poskrbi, da je delovno mesto varno in zaposleni zadovoljni. Pri oblikovanju oziroma načrtovanju delovnega okolja se mora čim bolj upoštevati individualne značilnosti zaposlenih. Potrebno je skrbno načrtovati in predvideti, kako bo videti delovno mesto, koga bomo nanje zaposlili in kaj od zaposlenega pričakujemo. Delovno okolje oziroma samo delovno mesto mora biti prilagojeno osebi, ki bo v njem delala. Ker smo ljudje različni, je to zelo težko, vendar se je potrebno temu čim bolj približati. Zaposleni, ki se dobro počuti na svojem delovnem mestu, bo vložil več truda v svoje delo, kar bo podjetju le koristilo. Stalno analiziranje, izpopolnjevanje in prilagajanje delovnega okolja trenutni situaciji pripomore k dobremu počutju zaposlenega in k uspešnemu delovanju podjetja. Ni dovolj samo oblikovati, ampak je potrebno tudi obdržati ergonomsko oblikovano delovno mesto.
Keywords: Ergonomija, delovno okolje, zaposleni, ergonomsko oblikovanje delovnega mesta, varno delovno mesto
Published: 10.06.2014; Views: 556; Downloads: 87
.pdf Full text (2,54 MB)

75.
ANALIZA STRESA V POSLOVALNICI ENOTE X
Janja Buzeti, 2014, master's thesis

Abstract: Ko je posameznik dalj časa izpostavljen stresu, se v njem odvijajo različni procesi, izraženi na njegovi fizični, psihični in vedenjski ravni, ki za sabo puščajo številne (pogosto) negativne posledice. Ko določena stopnja stresa prekorači mejo pozitivnega stresa, se pojavijo številne bolezni, čustvene težave, s tem pa se povečajo tudi pogostost izostanka z dela, slabše opravljanje delovnih nalog, nezadovoljstvo z delom, ipd. Delo in delovno okolje, v katerem posameznik preživi večino svojega časa, sta vse pogostejša dejavnika stresa. Vzrok za to so hitre spremembe, ki od zaposlenih in organizacij zahtevajo še hitrejše prilagajanje. In da bi jim to v čim večji meri tudi uspelo, je pomembno, da se vsi, tako zaposleni kot organizacije, seznanijo z metodami in tehnikami za premagovanje stresa ter jih tudi izvajajo. V empiričnem delu magistrske naloge smo ugotavljali najpogostejše dejavnike stresa v izbrani organizaciji, katere simptome stresa zaposleni opazijo pri sebi in pri svojih sodelavcih ter katere metode in tehnike uporabljajo sami in katere uporablja organizacija, da bi zmanjšala stres na delovnem mestu. Preverjali smo stopnjo stresa pri zaposlenih, ugotavljali razlike med spoloma glede stopnje doživljanja stresa, preverjali, ali je pri zaposlenih zdrav način življenja najpogosteje uporabljena metoda ter ali v izbrani organizaciji izvajajo strategije in/ali programe za premagovanje stresa na delovnem mestu. Vzorec udeležencev raziskave je zajemal 49 zaposlenih v poslovalnici podjetja X.
Keywords: stres, osebnost, individualne razlike, delovno okolje, individualne metode, premagovanje stresa na ravni organizacije
Published: 07.11.2014; Views: 746; Downloads: 112
.pdf Full text (3,63 MB)

76.
PREPREČEVANJE MOBINGA V DELOVNEM OKOLJU
Martina Fekonja, 2014, master's thesis

Abstract: Mobing je vedenje, ki je za delovno okolje nedopustno in postaja vse aktualnejše. V magistrskem delu smo podrobneje opisali vrste, dejanja in oblike mobinga. Pojasnili smo tudi posamezne faze, simptome in motive za nastanek mobinga. Žrtev in izvajalec mobinga je lahko vsakdo, ne glede na spol, starost, izobrazbo, delo in hierarhični nivo v organizaciji. Obstajajo pa psihološke značilnosti o najpogostejših izvršilcih in žrtvah mobinga. Posledice mobinga občuti žrtev, prav tako pa tudi okolica. Pokažejo se v slabih medsebojnih odnosih, nizki učinkovitosti, nezadovoljstvu zaposlenih, zdravstvenih težavah itd. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je mobing v delovnem okolju prepovedan, v primeru pojava ga ustrezno sankcioniramo. Pojav mobinga ni pokazatelj slabe organizacije, lahko je tudi prednost in priložnost za izboljšanje, da se zaposleni med seboj povežejo in naučijo medsebojnega spoštovanja. Problem mobinga v delovnem okolju se da rešiti, vendar je lahko reševanje dolgotrajno. Za reševanje mobinga v organizaciji je potrebno imeti kader z ustreznim znanjem in pristopom. Organizacije bi se morale truditi, da bi mobing že preventivno preprečevale. O mobingu bi bilo potrebno podrobneje ozaveščati javnost in zaposlene. S strategijami preprečevanja mobinga, osebnimi obrambnimi strategijami, neformalnimi in formalnimi ukrepi in internim pravilnikom o prepovedi mobinga bi lahko preprečili pojav problema mobinga v organizaciji. Velikokrat se zgodi tudi to, da si zaposleni ne upajo razkriti, da so žrtve mobinga, saj se bojijo, da bi to za njih imelo negativne posledice. Komunikacija in dobri odnosi med zaposlenimi sta ključna dejavnika, s katerima lahko že vnaprej preprečimo mobing. Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Keywords: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Published: 18.11.2014; Views: 966; Downloads: 225
.pdf Full text (1,02 MB)

77.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ZDRAVJE DELAVCEV V ŽIVILSKI INDUSTRIJI IN VPLIV IZVAJANJA UKREPOV ZA SPODBUJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
Vesna Blaj Martinc, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno delovno okolje, opisane so najpogostejše kronične nenalezljive bolezni kot posledica nezdravega življenjskega sloga, pomen in pristopi promocije zdravja v delovnem okolju ter priporočila in smernice za izboljšanje zdravja delavcev. Predstavljena je raziskava, narejena na vzorcu 32 delavcev, katere glavna cilja sta bila ocena učinkovitosti ukrepov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri vzorcu zaposlenih in ugotavljanje povezav dejavnikov tveganja za zdravje s socioekonomskim statusom ter spolom zaposlenih. Raziskovalna metodologija: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. V prvem delu raziskave smo za oceno obstoječega stanja za področje življenjskega sloga uporabili evalvacijski vprašalnik »Z zdravjem povezan vedenjski slog«, ki vsebuje 64 vprašanj. Za oceno in analizo obstoječega stanja smo pridobili tudi nekatere druge kazalnike, z metodami antropometričnih meritev, meritvami krvnega tlaka, merjenjem telesne zmogljivosti (test hoje) in nekaterih krvnih preiskav. V drugem delu raziskave, po izvedenih ukrepih, ki jih je bila deležna le intervencijska skupina delavcev, smo z enakimi metodologijami kot za začetno stanje izvedli ponovno oceno stanja. Glede na dobljene rezultate smo pri obeh skupinah vzorca lahko primerjali ugotovitve med skupinama in ugotavljali učinkovitost izvedenih ukrepov. Podatke, pridobljene z anketo, smo analizirali v programu SPSS 20.0. Rezultati: Z anketo smo ugotovili, da je pri skupini delavcev, ki so bili deležni ukrepov spodbujanja zdravega življenjskega sloga, prišlo do statistično vidnih izboljšav pri uživanju sadja v predelani obliki ter testu hoje. V povezavah stopnje izobrazbe delavcev smo ugotovili, da so imeli delavci z višjo izobrazbo pri prvem pregledu boljše rezultate testa hoje, vendar pri drugem pregledu te razlike niso bile več statistično značilne. Prav tako so se v povezavah med spoloma pri testu hoje bolje izkazale ženske, imele so tudi nižji krvni tlak kot moški. Sklep: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da lahko s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga v krajšem časovnem obdobju dosežemo izboljšanje zdravja delavcev, vendar brez izboljšanja finančnega stanja v državi življenjskega sloga ljudi ni mogoče spremeniti.
Keywords: delovno okolje, delavci, promocija zdravja, življenjski slog
Published: 15.04.2015; Views: 704; Downloads: 117
.pdf Full text (2,17 MB)

78.
VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV TVEGANJA IN DELOVNEGA OKOLJA NA ZDRAVJE DELAVCEV V DESETLETNEM OBDOBJU
Jelka Tarkuš, 2015, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo skladno z zdravstveno oceno tveganja in pripomorejo k doseganju zdravja delavcev. Delavci pri obdobnem zdravniškem pregledu opravijo zdravniški pregled, ki vključuje laboratorijski pregled krvi, pregled vida na aparatu, EKG, spirometrijo, vestibulogram, preiskavo sluha in izračun izgube sluha po Fowler lestvici, antopometrijo in anamezo ter pregled pri zdravniku specialistu medicine dela, prometa in športa. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost dejavnikov tveganja za zdravje delavcev. Metodologija: Uporabili smo retrospektivno raziskavo na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije. Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS 21.0 Uporabili smo Wilcoxonov test odvisnih vzorcev, s katerim smo primerjali rezultate med letoma 2003 in 2013 na vzorcu podatkov iz preventivnih zdravstvenih kartonov delavcev. V raziskavo je bilo zajetih 100 delavcev. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 82 % delavcev moškega spola v starosti od 35 do 54 let in kar 49 % zaposlenih v raziskanem podjetju več kot 20 let. Ugotovljeno je bilo, da so delavci izpostavljeni dejavnikov tveganja. Vodilni dejavnik tveganja je večanje indeksa telesne mase, ki se je v desetletnem obdobju povečal pri 26 % delavcev in prešel v območje debelosti. Povečanje telesne teže poleg drugih negativnih dejavnikov za zdravje, kot sta kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter telesna nedejavnost, predstavljajo nevarnost za pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni. Poglavitni dejavnik tveganja iz delovnega okolja raziskovanega podjetja je hrup, vendar se delavcem ob uporabi zaščitnih sredstev za sluh izguba sluha statistično pomembno ne povečuje. Zdravniški pregledi se opravljajo skladno z zdravstveno oceno, tako da so delavci ozaveščeni o svojem zdravstvenem stanju, prav tako je s strani delodajalca poskrbljeno, da zaposlene motivira in usmerja programe promocije zdravja pri delu. Sklep: Zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo z namenom, da delavci sami spoznajo pomen zdravega načina življenja in so ozaveščeni, kako zmanjšati negativne dejavnike in prevzamejo odgovornost za svoje zdravje.
Keywords: Ključne besede: delavci, delovno okolje, dejavniki tveganja za zdravje, kronične nenalezljive bolezni.
Published: 13.07.2015; Views: 1030; Downloads: 188
.pdf Full text (1,29 MB)

79.
Vpliv ceste kot delovnega okolja na zdravje zaposlenih
Adil Huselja, Helena Pleslić, 2012, published scientific conference contribution

Keywords: delovno okolje, cesta, promet, vzdrževalci cest, policisti, policija, DARS, prometne nesreče, tveganje, stres, travme
Published: 10.07.2015; Views: 476; Downloads: 31
URL Link to full text

80.
Povezava med psihičnim dobrim počutjem zaposlenih in duhovno inteligentnostjo kot dejavniki primerno celovitega menedžmenta
Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven, Matjaž Mulej, 2011, original scientific article

Abstract: Kriza kaže, da je menedžment podjetij premalo celovit; med drugim se preveč omejuje na ekonomske in tehnološke dejavnike. Zaradi porasta kompleksnosti in hitrosti porajanja izzivov okolja se organizacije med drugim soočajo z demografskimi in socialnimi spremembami, s spreminjanjem vrednot, zahtev in stališč zaposlenih, z njihovo čustveno nestabilnostjo in zastavljanjem temeljnih bivanjskih vprašanj, s katerimi spoznavajo najgloblji namen življenja. Duhovno zavedanje in način življenja postajata priznana nepogrešljiva vrednota ljudi, ki ne skrbijo le za optimalno uresničevanje svojih življenjskih vlog, ampak tudi za osebni in osebnostni razvoj. Duhovna inteligenca kot filozofija vodenja podjetja spreminja pomen in smisel poslovanja: ukinja omejenost na racionalni del osebnosti. Nadgrajena je z duhovnim kapitalom, zato predstavlja zavedanje, da gre za višje poslanstvo (od zgolj dobička), in je osnova za doseganje psihičnega dobrega počutja zaposlenih, katero podpira ustvarjalnost, inovativnost, zato konkurenčnost organizacij. V prispevku se osredotočamo na duhovno inteligenco in duhovni kapital, ki ju povezujemo s psihičnim dobrim počutjem človeka, katero izvira iz optimalnih izkušenj in delovanja. Psihično dobro počutje determinirata dve perspektivi: hedonistična in eudajmonična. Eudajmonični pristop, ki v ospredje postavlja samo-realizacijo, je raziskovalce vodil k psihološkemu dobremu počutju in samo-determinacijski teoriji. Hedonistični pristop kot lastno vrednotenje počutja ljudi opredeljuje subjektivno dobro počutje. Spoznanja obeh pristopov združuje psihično dobro počutje človeka, ki determinira njegovo zadovoljstvo, ustvarjalnost, uspeh pri delu in produktivnost. To pomeni, da so pričakovani (ekonomski) rezultati organizacij pogosteje posledica subjektivnega dobrega počutja kot obratno. Vodstva to pogosto spregledujejo.
Keywords: management, vodenje, poslovanje podjetja, delovno okolje, delovna uspešnost, duhovnost
Published: 10.07.2015; Views: 523; Downloads: 32
URL Link to full text

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica