| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 232
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza delovnega mesta blagajnika v izbranem podjetju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Rebeka Zbičajnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno delovno mesto blagajnika v prodajalni. Za izbrano delovno mesto smo podrobneje opisali in preučili delovne položaje zaposlenega pri izvajanju delovnih nalog na delovnem mestu blagajnika. Izvedli smo anketiranje, OWAS analizo, kritično analizo obstoječega stanja in podali predloge rešitev. Ugotovili smo, da se med delom najpogosteje ponavljajo gibi sklonjene drže hrbtenice s torzijo, sedeči položaj, v katerem je zaposleni večino delovnega časa in položaj naprej priklonjene glave z njeno rotacijo. Za omenjene gibe smo poiskali tudi vzroke in za njihovo zmanjšanje števila predlagali rešitve.
Keywords: ergonomija, OWAS, delovno mesto, blagajnik, človeški faktor
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 73; Downloads: 15
.pdf Full text (5,68 MB)

2.
Vpeljava sodelovalnega delovnega mesta na mesto ročne sestave
Dominik Pritržnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen način vpeljave sodelovalnega delovnega mesta na mesto ročne sestave, ki temelji na realnem primeru iz podjetja. Osnovni problem je predstavljala neustrezna ureditev delovnega mesta ter s tem neustrezno opredeljene časovne izgube. Na začetku smo z izvedbo analize predhodnega stanja podrobno preučili posamezne operacije znotraj sestave, nato pa smo obstoječe delovno mesto zmodelirali v programskem okolju Autodesk Inventor Professional. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo programa Autodesk Process Analysis izdelali simulacijski model, ki ponazarja obstoječ proces dela. S simulacijo različnih scenarijev smo pridobili parametre izkoriščenosti operacij in delavcev, s tem pa dober vpogled v postopek sestave kosa. Na osnovi analize in simulacijskega modela smo podali optimizacijske predloge ter izdelali optimiziran simulacijski model, ki v proces sestave kosa vključuje sodelovalnega robota. Predlagan optimizacijski model smo v zaključku stroškovno ovrednotili in izračunali lastno ceno obravnavanega kosa.
Keywords: sestava kosa, sodelovalno delovno mesto, simulacijski model, optimizacija
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 167; Downloads: 48
.pdf Full text (8,77 MB)

3.
Ergonomsko oblikovanje delovnih mest z uporabo metod OWAS in EAWS
Aljaž Toplak, 2022, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela se nanaša na ergonomijo in ergonomsko oblikovanje delovnih mest. V magistrskem delu je najprej predstavljena teoretična osnova ergonomije, njena uporaba in obremenitve, ki se pojavijo pri delu. Nato je predstavljeno teoretično ozadje metode OWAS, njene prednosti in slabosti ter način uporabe le te. Sledi pregled različnih delovnih mest, ki so bila analizirana po metodi OWAS. Za vsako obravnavano delovno mesto so zbrani opis, rezultati in predlogi izboljšav. Za tem sledi opis metode EAWS, njena uporaba, omejitve in struktura obrazca. Prikazan je še primer uporabe EAWS na digitalnem dvojčku. Obenem sledi še opis in razlaga rezultatov, ter predlogi izboljšav. Na koncu pa je opisana še primerjava med metodama.
Keywords: ergonomija, delovno mesto, OWAS, EAWS
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 149; Downloads: 39
.pdf Full text (2,62 MB)

4.
Dejavniki zaposlitve generacij x, y in z
Tea Kršinar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Trenutno so na trgu dela prisotne tri generacije, in sicer X, Y in Z. Generacije se med seboj razlikujejo po lastnostih in vrednotah tako v zasebnem kot v poklicnem življenju. Za uspešno kadrovanje moramo poznati značilnosti generacij na delovnem mestu, upoštevajoč dejavnike zaposlitve, ki vplivajo na njihovo odločitev o zaposlitvi in dejavnike, ki so generacijam pomembni na delovnem mestu in vplivajo na njihovo zadovoljstvo in dolžino zaposlitve. Za uspešno upravljanje kadra, kjer je dandanes potreben tudi medgeneracijski management, moramo torej poznati lastnosti generacij na delovnem mestu in njihove vrednote. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili splošne značilnosti generacij X, Y in Z ter njihove dejavnike zaposlitve in vlogo na delovnem mestu. Spoznali smo postopek kadrovanja, pri katerem moramo upoštevati značilnosti generacij, če želimo, da je kadrovanje kar se da uspešno. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o dejavnikih zaposlitve, značilnih dejavnikih na delovnem mestu ter lastnostih generacij X, Y in Z na delovnem mestu. Uporabili smo programa Excel in PSPP, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez na podlagi rezultatov t-testa. Spoznali smo, da med generacijama X in Y ne prihaja do bistvenih razlik, na drugi strani pa se mlajša generacija Z v nekaterih dejavnikih od njiju razlikuje in tem dejavnikom pripisuje bistveno večji ali manjši pomen. S testiranjem hipotez smo ugotovili, da je finančno stanje delodajalca bolj pomembno za generacijo X kot Y, prav tako odnosi s sodelavci ter da je generacija X na delovnem mestu bolj iznajdljiva kot generacija Z. V prihodnosti bodo delodajalci primorani prilagoditi proces iskanja kadra in izbrati prave kanale za oglaševanje, obenem pa izbrati tudi ustrezne metode upravljanja kadrov, če bodo želeli pridobiti in zadržati generacijsko raznolik kader.
Keywords: Generacija X, Generacija Y, Generacija Z, zaposlovanje, delovno mesto
Published in DKUM: 14.10.2022; Views: 114; Downloads: 18
.pdf Full text (1,59 MB)

5.
Analiza stresa na delovnem mestu policista na Policijski upravi Kranj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Damjana Filip, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Poklic policista je zagotovo eden izmed bolj stresnih, zato je že sama izbira primernih kandidatov za zaposlitev izrednega pomena. Pri svojem delu morajo policisti delovati zakonito in strokovno, ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Poznati morajo zakone, uredbe in spremljati spremembe na tem področju. Policisti pri opravljanju policijskih nalog lahko uporabijo prisilna sredstva, s katerimi ukrepajo zoper kršitelje, ti pa morajo biti uporabljeni po načelu sorazmernosti. Pri svojem delu, ki je pretežno terensko se nemalokrat znajdejo v različnih stresnih situacijah, tudi nevarnih postopkih, zato imajo na voljo 24 urno psihološko pomoč. Na voljo imajo tudi podporo policijskih zaupnikov, katero zagotavljajo kolegi iz njihovih vrst. V diplomskem delu smo predstavili možnosti zagotavljanja omenjenih pomoči, z izvedeno anketo na Policijski upravi Kranj pa smo ugotavljali v kolikšni meri se zaposleni na delovnem mestu policista za tovrstno pomoč odločajo ali pa morda pomoči ne sprejmejo zaradi predsodkov. Predpostavljali smo, da policisti stres občutijo, vendar se z njim ustrezno in pravočasno soočijo. V okviru anketne smo uporabili tudi prilagojen vprašalnik operativnega in vprašalnik organizacijskega stresa s katerima smo ugotavljali kateri stresorji so policistom povzročili največ stresa v zadnjih 6 mesecih. Izvedli smo tudi intervju z Mirjano Savić, višjo policijsko inšpektorico - psihologinjo. V diplomskem delu smo predstavili izbirni postopek za policiste kandidate. Opredelili smo vrste, simptome ter faze stresa. Pozornost smo namenili stresorjem na delovnem mestu policista ter preučili kakšne posledice ima stres na posameznika kot tudi na organizacijo.
Keywords: diplomske naloge, policist, stres, faze stresa, delovno mesto, stresorji, psihološka pomoč
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 446; Downloads: 101
.pdf Full text (1,11 MB)

6.
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta varilca v podjetju tko d.o.o.
Rok Svetanič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu diplomske naloge smo analizirali delovni mesti dveh varilcev v podjetju TKO d.o.o. Delovni mesti smo analizirali s pomočjo ročne analize OWAS in programskega paketa Jack. Podrobneje smo predstavili postopek izdelave okolja in simulacije v okolju Jack. Osredotočili smo se predvsem na analizo kritičnih položajev, ki se pojavljajo pogosteje. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo v zaključnem delu naloge predstavili predloge, ki bi zmanjšale število kritičnih položajev. Dodali smo še sklop vaj za varilce, ki se priporočajo, da jih opravljajo.
Keywords: ergonomija, delovno mesto varilca, OWAS, program Jack
Published in DKUM: 01.06.2022; Views: 193; Downloads: 47
.pdf Full text (2,58 MB)

7.
Primerjalna analiza dela na domu glede na določena področja dela
Žana Lončarič Rangus, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali delo na domu kot posebno obliko opravljanja dela, v katerega je bilo v času epidemije na novo vključenih veliko število zaposlenih, in naredili primerjalno analizo dela na domu glede na določena področja dela. V prvem delu smo predstavili zakonodajo, ki ureja področje dela na domu in teoretične osnove, pri čemer smo se osredotočili na pozitivne in negativne vidike dela na domu ter predstavili ergonomske zahteve opremljenosti delovnega mesta. Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedbo intervjujev z bančnim svetovalcem, programerjem, učiteljem, vodjo, varnostnim inženirjem in strokovnim svetovalcem, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z doživljanjem dela na domu. Na podlagi prejetih odgovorov smo v razpravi opravili analizo, pri čemer smo ugotovili prednosti, pomanjkljivosti in razlike dela na domu na različnih področjih dela. V zaključnem delu magistrske naloge smo podali sklepne ugotovitve. Med prednostmi dela na domu izstopata prihranek časa in fleksibilnost, med pomanjkljivosti pa pomanjkanje osebnega stika. Zaposleni doživljajo delo relativno dobro, saj vsi, razen učitelja in vodje, a priori ne odklanjajo možnosti tovrstnega načina dela oziroma razmišljajo o kombinaciji dela na domu in na delovnem mestu.
Keywords: Delovno mesto, delavec, panoga, delo na domu, prednosti in pomanjkljivosti dela na domu
Published in DKUM: 03.05.2022; Views: 382; Downloads: 67
.pdf Full text (1,03 MB)

8.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji : magistrsko delo
Mateja Krpič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Keywords: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 559; Downloads: 76
.pdf Full text (726,31 KB)

9.
Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj : magistrsko delo
Sarah Grašič, 2021, master's thesis

Abstract: V zaključnem magistrskem delu smo se odločili preučiti tematiko trpinčenja na delovnem mestu, ki predstavlja velik problem v organizacijah ob pojavu odklonskega vedenja, saj ni enotne formule za preprečitev ali popravljanje škode, ki jo tovrsten mobing pusti za seboj. Načini ustrahovanja, nadlegovanja in trpinčenja se namreč med seboj razlikujejo v enaki meri, kot se med seboj razlikujemo ljudje. Vsak je drugačen kot individuum, zato ne obstaja univerzalna rešitev, ki bi delovala v vsakem primeru in bi lahko preprečila vsak potencialno neprijeten dogodek. Najprej smo opredelili pojme odklonskih vedenj (mobing, psihično trpinčenje, spolno nadlegovanje) ter jih podrobneje opisali. Opisali smo pojavne oblike trpinčenja na delovnem mestu in vrste le-teh, nato pa smo podrobno opisali potek in opredelili faze mobinga. Analizirali in preučili smo tudi posledice trpinčenja na delovnem mestu, kakšne so posledice za žrtev, za sodelavce in za organizacijo samo. Preučili, analizirali in opisali smo dosedanje raziskave, povezane z našo temo tako v tujini kot na domačih tleh. S pomočjo podrobne metaanalize vseh predelanih raziskav smo o naši temi razpravljali tudi sami. Obenem smo preučili dosedanje ukrepe, ki so že sprejeti in se aktivno izvajajo v organizacijah zoper trpinčenje na delovnih mestih, podrobneje pa smo preučili, kako poteka ukrepanje ter zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj. Opisali smo vlogo posameznika in organizacije pri teh ukrepanjih. Podrobno smo preučili mediacijo in kako le-ta poteka pri konfliktih med zaposlenimi v policiji. Zanimalo nas je, kakšni programi in projekti obstajajo zoper trpinčenje na delovnem mestu (predvsem na policiji), kot tudi, kakšni so zakonski predpisi glede tega (ali so zakoni o tej pereči temi jasno opredeljeni in definirani).
Keywords: delovno mesto, pogoji za delo, mobing, trpinčenje, odklonska vedenja, policija, magistrska dela
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 371; Downloads: 41
.pdf Full text (1,39 MB)

10.
Vpliv in preprečevanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov na delovnem mestu na zdravje zaposlenih : magistrsko delo
Monika Pucko, 2021, master's thesis

Abstract: Ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je pomembno, da je delovno okolje varno in zdravo. Delovno okolje je lahko zelo stresno, dejavnik stresa pa je lahko tudi ustrahovanje ali obratno. Ključnega pomena za preprečevanje in zmanjšanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov in ustrahovanja na delovnem mestu so primerni ukrepi. Namen in cilj magistrskega dela sta bila analizirati in ugotoviti, kateri so tisti nezaželeni vedenjski dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje in splošno počutje ljudi. Prav tako pa, ali spol in izobrazba vplivata na pogostost doživljanja nezaželenih vedenjskih dejavnikov in duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo predstavili primerne ukrepe za zmanjševanje stresa in nezaželenih vedenjskih dejavnikov oziroma ustrahovanja na delovnem mestu. Pri raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, ki je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij in analizo sekundarnih virov, saj temelji na že obstoječi literaturi in podatkih, faktorsko analizo, saj je zmanjšanje števila spremenljivk ugodno za nadaljnje analize, diskriminantno analizo, s katero se ugotavlja statistično značilne razlike med spremenljivkami, in večkratno regresijo, s katero smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje. Za namen magistrske naloge smo anketo in podatke pridobili iz arhiva družboslovnih podatkov, in sicer iz raziskave o slovenskem javnem mnenju iz leta 2016. Ugotovili smo, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik pri izpostavljenosti nezaželenim vedenjskim dejavnikom na delovnem mestu, prav tako ne drži, da so bolj izobraženi redkeje izpostavljeni nezaželenim vedenjskim dejavnikom in da redkeje doživljajo duševne težave. Ljudje, ki so izpostavljeni širjenju govoric in opravljanju imajo pozneje težave z duševnim zdravjem, medtem ko ljudje, ki so izpostavljeni ignoriranju, izključevanju, bojkotiranju in ljudje, ki so pogosteje izpostavljeni žaljivim in sovražnim pripombam na delovnem mestu, pozneje teh težav nimajo.
Keywords: delovno mesto, zdravje, varnost, nezaželeni vedenjski dejavniki, ustrahovanje, preprečevanje, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 651; Downloads: 45
.pdf Full text (1,00 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica