1. Soočanje s stresom na delovnem mestu in njegov vpliv na kakovost družinskega življenjaPetra Vršnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: V sodobnem svetu je žal stres del vsakdanjika, še prav posebej je pogosto posledica neurejenih in zaostrenih delovnih pogojev. V takšnem primeru se zaposleni, ki imajo družine in številne obveznosti izven delovnega časa soočajo s številnimi izzivi. Med najpogostejše stresorje na delovnem mestu prištevamo preobremenjenost z delom, nepredvidljivi urniki, slabi medsebojni odnosi … Predvsem je ključno, da posledice stresa na delovnem mestu posameznika vplivajo na učinkovitost pri delu, istočasno tudi na družinsko življenje.
Namen: Namen naloge je bil predvsem narediti pregled nad dejavniki, ki povzročajo stres na delovnem mestu ter opredeliti, kako ti vplivajo na kakovost družinskega življenja. S pomočjo predhodno pripravljene ankete in njenih rezultatov smo dobili vpogled v dejansko stanje in trenutno problematiko. Na osnovi rezultatov smo oblikovali priporočila, ki bodo pripomogla pri preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu z namenom ohranjanja kakovosti življenja.
Metode dela:
Naloga je bila sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj teoretičnega dela smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo. Literatura je zajemala literaturo zadnjih deset, v domačem in tujem jeziku (angleščina). Teoretičnemu delu je sledil empiričen del. Empiričen del smo izvedli s pomočjo vprašalnika: Anketiranje se je izvajalo s pomočjo spletne ankete (1KA). V raziskavo je bilo vključenih 96 anketirancev.
Rezultati:
Večina anketirancev je potrdila (50 %), da je stres na njihovem delu prisoten. Anketiranci so tudi na vprašanje glede zahtevnosti dela po večini odgovorili, da je njihovo delo zahtevno. Od zaposlenih v veliki meri se zahteva, da so dosegljivi tudi izven delovnega časa. Tudi odgovor včasih je pritrdilen. Več kot 57 % anketirancev je bilo tistih, ki so mnenja, da delo vpliva na zasebno življenje. Anketiranci so po večini navedli, da imajo dobre odnose z družinskimi člani, tako s partnerji, kot tudi z otroki.
Razprava in zaključek: Z rezultati ankete in pregledom literature smo prispevali k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kakovosti družinskega življenja s poudarkom na zmanjševanju stresa na delovnem mestu. Rezultati ankete so podali tudi sliko o trenutnem stanju obravnavane problematike, obenem pa bodo pripomogli pri nadaljnjih raziskavah.
Keywords: delovno mesto, stres, vpliv stresa na družinsko življenje
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 34
 Full text (707,18 KB) |
2. Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji xSaša Alibegović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu.
V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo.
Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo.
Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi.
Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje.
Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Keywords: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 74
Full text (1,69 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Integriteta policijskih managerjev in njen vpliv na policijsko subkulturoJanez Mekinc, Andrej Anžič, 2003, published professional conference contribution Keywords: policija, policijski managerji, etika, policijska subkultura, neetično vedenje, delovno mesto, korupcija, integriteta
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 212; Downloads: 6
Full text (194,86 KB) |
7. Povezanost policijskega cinizma ter percepcije o negativnem vplivu agresivnega vedenja in nasilja na rezultate delaBranko Lobnikar, Milan Pagon, 2003, published scientific conference contribution Keywords: policija, policijski cinizem, agresivno vedenje, nasilje, ustrahovanje, delovno mesto, raziskave, policijski managerji, uspešnost
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 185; Downloads: 6
Full text (138,35 KB) |
8. Primerjava razlik v percepciji spolnega nadlegovanja med managerji v policiji, socialnem varstvu ter gospodarstvuValentina Lozar, Milan Pagon, Branko Lobnikar, 2002, published scientific conference contribution Keywords: spolno nadlegovanje, delovno mesto, managerji, gospodarska dejavnost, socialno varstvo, policija
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 224; Downloads: 8
Full text (395,98 KB) |
9. Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko deloKaja Gradišnik, Kaja Logar, undergraduate thesis Abstract: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki.
V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti.
Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Keywords: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 302; Downloads: 36
Full text (3,62 MB) |
10. Diskriminacija na delovnem mestuKlara Zalokar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V današnji kulturi se srečujemo z vprašanji, ki nas spodbujajo k razmisleku o vrednotah enakosti, strpnosti in etičnega vedenja na delovnem mestu. Diskriminacija na delovnem mestu je še vedno resen problem, ki vpliva na življenja številnih ljudi. Diskriminacija na podlagi spola, etnične pripadnosti, starosti, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti globoko zaznamuje posameznikovo samozavest in prihodnost. Žal se še vedno srečujemo z nepravičnim obravnavanjem in neenakimi možnostmi na delovnem mestu, ki naj bi bil prostor produktivnega sodelovanja in napredka. V diplomski nalogi smo predstavili pomen etike in etičnega kodeksa, ki sta ključnega pomena za preprečevanje diskriminacije v podjetjih. Analizirali smo delovanje etičnih kodeksov, ki naj bi služili kot vodilo za etično in moralno ravnanje v organizacijah in kako dobro obravnavajo vprašanje diskriminacije. Etičnim vprašanjem se večina sodobnih vodij ne more izogniti ne glede na to, ali gre za vprašanje poštenega plačila in delovnih pogojev, spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ali zgolj uporabe poslovnih sredstev za osebno korist. Opisali smo osebne okoliščine, na podlagi katerih je lahko posameznik diskriminiran, vrste diskriminacije, ki se pojavljajo v organizacijskem okolju, ter posledice za zaposlene. V drugem delu diplomskega dela, in sicer v empiričnem, smo naredili raziskavo, kako so urejeni etični kodeksi v podjetjih, kakšna je stopnja diskriminacije in v kakšnih oblikah jo zaposleni občutijo. Od petih zastavljenih hipotez smo dve hipotezi potrdili. Ugotovili smo, da so na splošno etični kodeksi v podjetjih dobro urejeni in da je diskriminacija še vedno prisotna, ampak ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali.
Keywords: etika, etični kodeks, diskriminacija, delovno mesto, neenakost.
Published in DKUM: 07.11.2023; Views: 453; Downloads: 80
Full text (1,89 MB) |
