| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Gregor Goldinskij, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Keywords: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Published: 22.08.2013; Views: 2921; Downloads: 440
.pdf Full text (993,75 KB)

18.
PROBLEMATIKA STAREJŠIH DELAVCEV V GORENJSKI BANKI D.D., KRANJ
Maja Anžič, 2013, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problematika starejših delavcev v Gorenjski banki d.d., Kranj je sestavljeno iz dveh sklopov - teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo dejstva ter opozarjamo na problematiko starejšega prebivalstva, predvsem na pogoje dela ter obremenjenost na delovnem mestu. Najprej smo predstavili posledice staranja prebivalstva, opozorili na diskriminacijo starejših delavcev in medgeneracijsko solidarnost, predstavili ukrepe za zaposlovanje starejših delavcev ter opozorili na problematiko izobraževanja in zdravja starejših delavcev. V empiričnem delu smo opravili raziskavo v Gorenjski banki d.d., Kranj. Z anketo smo zbrali mnenja starejših delavcev glede zadovoljstva z delovnimi pogoji ter kakšne so prilagoditve delovnih mest, ali se starejši delavci še vedno počutijo koristne pri svojem delu in če čutijo možnost kariernega napredovanja, ali starejši delavci od ostalih sodelavcev čutijo podporo in pomoč na delovnem mestu ter ali imajo starejši delavci možnost udeleževanja na raznih izobraževanjih. Ugotovilo smo, da so anketiranci v Gorenjski banki d.d., Kranj večinoma zadovoljni z delovno opremo na svojem delovnem mestu, samo delovno mesto pa je največkrat prilagojeno s primernim ekranom ter z ustreznejšim stolom, kar sta dva bistvena koraka za lažje delo starejših delavcev. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je manj kot 50 % starejšim delavcem omogočeno delo v količinsko manjšem obsegu, ter da se starejši delavci v večini še vedno čutijo koristne pri svojem delu, vendar pa se večina starejših delavcev ne čuti več zmožnega karierno napredovati. Ugotovili smo tudi, da so v povprečju starejši delavci občasno deležni pomoči in podpore mlajših sodelavcev in vodij ter da ima večina starejših delavcev možnost udeleževanja na izobraževanjih in se jih v večji meri tudi udeležujejo.
Keywords: starejši delavec, delavec, delovni pogoji.
Published: 28.02.2014; Views: 1139; Downloads: 71
.pdf Full text (2,57 MB)

19.
VPLIV DELOVNIH IN ORGANIZACIJSKIH DEJAVNIKOV NA NASTANEK SINDROMA IZGOREVANJA V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ljiljana Leskovic, 2014, dissertation

Abstract: V nalogi smo raziskali vpliv delovnih in organizacijskih spremenljivk na izgorevanje pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v socialnovarstvenih zavodih Slovenije. Za zbiranje primarnih podatkov smo oblikovali dva modificirana anketna vprašalnika: modificiran vprašalnik MBI obravnava izgorelost pri delu, modificiran vprašalnik JDI pa obravnava zadovoljstvo pri delu. Kontrolna lista psihosomatskih motenj temelji na mednarodni klasifikaciji psihosomatskih motenj. Z anketiranci smo opravili tudi strukturiran intervju, ki obsega vprašanja o doživljanju delovne situacije, medosebnih odnosov z oskrbovanci in njihovimi svojci ter doživljanju starosti kot posebnega življenjskega obdobja. Raziskava je zajela deset socialnovarstvenih zavodov, vprašalnik je izpolnilo 228 zaposlenih.
Keywords: Izgorevanje na delovnem mestu, delovni pogoji, organizacijske spremenljivke, socialnovarstveni zavodi
Published: 18.09.2014; Views: 1450; Downloads: 373
.pdf Full text (5,38 MB)

20.
IZBOLJŠANJE DELOVNIH IN BIVALNIH POGOJEV ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE NA KMETIJI FON
Metoda Osolnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vsakodnevno opravljanje kmečkih opravil terja od kmeta veliko fizičnega napora. Še posebno, če prostorske in delovne površine niso prilagojene tako, da bi delo potekalo nemoteno, se pravi kar se da hitro in brez prevelikih naporov. Problem, ki smo ga obravnavali v diplomski nalogi, predstavljajo neprimerna ureditev hleva in slabi delovni pogoji, ki podaljšujejo delovne procese. Obravnavali pa smo tudi oteževalne okoliščine, ki jih povzroča velika razdrobljenost kmečke posesti. Področje dela je usmerjeno na zbiranje podatkov o obstoječem stanju in analiziranje le-tega. Raziskovanje je osredotočeno v to, kako bomo najhitreje, najceneje in pa učinkovito prišli do novega delovnega okolja oziroma novega hleva, ki je nujno potreben. Z raziskavo smo ugotovili, da pomanjkanje prostora in neprimerna urejenost hleva in njegove okolice močno vplivata na čas in učinkovitost dela v hlevu. Ko smo odkrili možne izboljšave, smo dobili način izvedbe dela, ki je najbolj učinkovit za prisotne v delovnem procesu ter za samo živino. Z diplomsko nalogo bomo poglobili znanje o pogojih, ki so potrebni za dobro počutje živali, kar je osnovni pogoj za ekonomsko uspešnost govedorejske kmetije. Objekt bo služil sodobni proizvodnji mleka z upoštevanjem kriterijev EU. Rezultati naloge so: predlog ureditve novega hleva, skrajšanje delovnega časa, omogočeno nemoteno gibanje po hlevu in doseženi optimalni pogoji dela. Z uvedbo novega objekta smo zmanjšali tudi tveganje nesreč na delovni površini, do katerih pride zaradi pomanjkanja prostora in drugih dejavnikov.
Keywords: kmetijstvo, hlev − delovni prostor oziroma površina, hlevska oprema, optimalni delovni pogoji, izboljšava procesa
Published: 08.10.2014; Views: 885; Downloads: 176
.pdf Full text (3,61 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica