1. Usklajevanje dela z družino: primerjava med zaposlenimi v republiki sloveniji in zaposlenimi v združenih državah amerikeJaka Ludvik Šetrajčič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo proučuje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih v Republiki Sloveniji in Združenih državah Amerike. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki, kot so zakonodaja, organizacijska podpora, delovni pogoji in družinske okoliščine, vplivajo na zaznavanje uspešnosti usklajevanja teh dveh življenjskih sfer. Teoretični del temelji na sodobni literaturi s področja ravnovesja med delom in družino, s poudarkom na zakonodajnih okvirih in organizacijski kulturi v obeh državah. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom v Sloveniji in Združenih državah Amerike, v katerem je sodelovalo skupaj 251 anketirancev. Podatki so bili analizirani z opisnimi statistikami in statističnimi testi (t-test, Pearsonov korelacijski koeficient) za preverjanje štirih raziskovalnih hipotez. Rezultati kažejo, da imajo zaposleni v Sloveniji večjo podporo pri usklajevanju dela in družine, predvsem zaradi zakonodaje in bolj dostopnih javnih storitev. Po drugi strani pa zaposleni v Združenih državah Amerike poročajo o večji organizacijski prilagodljivosti, a nižji finančni varnosti in manjši institucionalni podpori. Ugotovitve potrjujejo pomembnost odprte komunikacije, finančne stabilnosti in možnosti napredovanja pri doseganju ravnovesja med delom in družino. Na podlagi rezultatov so bila podana priporočila za izboljšanje delovnih pogojev in sistemske podpore tako v Sloveniji kot v Združenih državah Amerike.
Keywords: Usklajevanje dela in družine, zakonodaja, delovni pogoji, ZDA, Slovenija.
Published in DKUM: 24.06.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (2,14 MB) |
2. Ergonomska analiza oskrbovalca delovnih mest z materialom v podjetju xSofija Đoković, 2024, undergraduate thesis Abstract: Ergonomija ima v sodobni industriji ključno vlogo pri oblikovanju delovnih mest, saj neposredno vpliva na zdravje, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na ergonomsko analizo delovnega mesta oskrbovalca z materialom v podjetju X, kjer smo ocenili obstoječe delovne pogoje in prepoznali ključne izzive, s katerimi se soočajo delavci. Namen raziskave je bil preučiti, kako trenutni delovni pogoji vplivajo na tveganje za mišično-skeletna obolenja in kako bi bilo mogoče te pogoje izboljšati z uvedbo ustreznih ergonomskih rešitev.
V okviru raziskave smo uporabili metodo OWAS (Ovako Working Postures Analysing System) in metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki sta nam omogočili natančno oceno telesnih položajev in delovnih obremenitev oskrbovalcev med njihovimi vsakodnevnimi nalogami. Rezultati analize so pokazali, da trenutni delovni pogoji vključujejo ponavljajoče se gibe, neustrezne telesne položaje in dvigovanje težkih bremen, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in zmanjšanja produktivnosti.
Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali več ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, vključno z uvedbo avtomatiziranih sistemov, optimizacijo logističnih procesov in prilagoditvijo delovnih orodij. Uvedba teh ukrepov bi lahko bistveno zmanjšala fizične obremenitve delavcev, izboljšala delovno učinkovitost in povečala varnost na delovnem mestu. Zaključki raziskave poudarjajo, da so takšne izboljšave ključne za povečanje dolgoročne uspešnosti in konkurenčnosti podjetja.
Keywords: ergonomija, OWAS, MKK, delovni pogoji, industrija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 31
Full text (3,66 MB) |
3. Zadovoljstvo starejših delavcev pri delu kot dejavnik podaljšanja zaposlitve v Sloveniji in EUAleksander Aristovnik, Ksenja Jaklič, 2013, review article Abstract: Namen članka je ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo starejših delavcev pri delu v Sloveniji v primerjavi z EU, analizirati njegove posamezne dimenzije, specifike glede na starost, spol, sektor dejavnosti in vrsto poklica ter ugotoviti, kaj ga najbolj determinira.
V statistični analizi, v kateri so bili uporabljeni podatki Pete Eurofoundove
raziskave o delovnih razmerah v Evropi iz leta 2010, ugotavljamo, da se Slovenija, ki je imela leta 2011 najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših v EU, po stopnji zadovoljstva starejših delavcev pri delu med državami članicami uvršča na 15. mesto in zaostaja za povprečjem EU. Če so slovenski starejši delavci tako kot njihovi evropski kolegi najbolj zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in najmanj z možnostmi za napredovanje, pa primerjava z drugimi državami članicami pokaže, da so relativno nezadovoljni z delovnimi pogoji, plačo in ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo ter relativno zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in s sodelavci. Stopnjo zadovoljstva starejših delavcev pri delu najbolj determinira zadovoljstvo z ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo.
Keywords: starejši delavci, zadovoljstvo pri delu, stopnja zaposlenosti, delovni pogoji, Slovenija, EU
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 410; Downloads: 0 |
4. Kako težák je poklic računovodijIztok Kolar, 2012, original scientific article Abstract: V raziskavi obravnavamo značilnosti opravljanja poklica računovodje. Rezultati raziskave kažejo, da slovenski računovodje delajo v povprečju več ur na teden, kot je povprečje v Sloveniji in 27 državah EU. Preučevanja bolniške odsotnosti respondentov raziskave so pokazala, da je bolniška odsotnost računovodij v povprečju manjša kot pri drugih poklicih v Sloveniji in tudi 27 državah EU. Zbrani podatki kažejo, da poklic računovodje za moške ni bolj naporen kot za ženske. Eksplorativna faktorska analiza je razkrila vzroke za delovne napore opravljanja poklica računovodje, to so velik pritisk nadrejenih na njihovo delo, pomanjkanje avtonomije pri opravilih in pogoste spremembe delovnih nalog. Največjo težavo pri opravljanju poklica računovodje trenutno predstavljajo nenehne spremembe zakonodaje in časovni roki za dokončanje delovnih opravil.
Keywords: računovodstvo, računovodski delavci, poklici, delovni pogoji, raziskave
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 326; Downloads: 0 |
5. Primerjava delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjemDanijela Šerbinek, 2018, master's thesis Abstract: Delovne razmere so pomemben dejavnik oziroma pokazatelj stanja, ki vlada v posamezni organizaciji. Skrb za dobre medsebojne odnose med zaposlenimi in nadrejenimi bi morala biti za vsako vodstvo primarnega pomena. Brez prisotnosti človeških virov oziroma kadrovske funkcije nobena organizacija ne more delovati, zato se nanjo v procesu poslovanja nikakor ne sme pozabiti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo v sklopu proučevanja delovnih razmer podrobneje raziskali osnovne delovne pogoje, delovno razmerje in delovni čas. V empiričnem delu smo naredili raziskavo oziroma primerjavo delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da je treba prioritetno pristopiti k ozaveščanju ljudi o prednostih skrajšanega delovnega časa, saj prinašajo veliko pozitivnih učinkov tako na zaposlene kot na delodajalce. Raziskava je pokazala, da med anketiranimi zaposlenimi obstaja velik interes po postopnem upokojevanju, zato je tudi to področje ena izmed prioritetnih nalog vsakega delodajalca, če želi v prihodnje konkurirati na trgu. Magistrsko delo je namenjeno vsem delodajalcem oziroma posameznikom, ki delujejo na področju managementa človeških virov, kot tudi vsem zaposlenim, ki so željni novih spoznanj.
Keywords: osnovni delovni pogoji, delovno razmerje, delovni čas, javno podjetje, zasebno podjetje
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 1152; Downloads: 181
Full text (1,41 MB) |
6. Zdravstveni absentizem v proizvodnem podjetjuSašo Nunar, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Na začetku teoretičnega dela diplomske naloge smo opisali zdravje v organizaciji, ki je pomembno za nadaljnje razumevanje teme, ki smo jo obravnavali. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na pojav bolniškega staleža, otežene vplive v delovnem okolju ter prikazali nekatere primere dobrih praks slovenskih podjetij, ki so z različnimi ukrepi uspešno zmanjšali zdravstveni absentizem. Prav tako smo opisali promocijo zdravja na delovnem mestu, absentizem in formule za njegovo izračunavanje, posledice ter stroške absentizma. Na koncu teoretičnega dela smo bolj podrobno predstavili zdravstveni absentizem in naredili primerjavo podatkov o zdravstvenem absentizmu v Sloveniji z drugimi evropskimi državami.
V empiričnem delu smo se posvetili analizi in interpretaciji podatkov, ki smo jih pridobili iz proizvodnega podjetja, na katerega se diplomsko delo tudi nanaša. Skušali smo prikazati, katere vrste absentizma je bilo v podjetju največ ter kakšna je bila stopnja absentizma od maja 2015 do maja 2016. Prav tako nas je zanimalo, v katerem proizvodnem obratu v podjetju je bilo največ absentizma in zakaj ter katere vrste absentizma so v posameznih obratih dominirale.
Ugotovili smo, da je bilo v ostalih službah, ki sicer niso del proizvodnje, temveč predstavljajo režijo, največ primerov bolniške odsotnosti, takoj zatem pa glede na primere sledi proizvodni obrat D. Rezultati so se med seboj nekoliko razlikovali, saj smo podatke o primerih bolniške odsotnosti analizirali za celotno leto 2015 in tekoče leto 2016, o stopnji absentizma pa smo upoštevali podatke, ki so nam bili na voljo, in sicer od maja 2015 do maja 2016. Najbolj pogost vzrok za odsotnost z dela je bila v vseh obratih kot tudi v ostalih službah (režija), boleznina.
Na koncu oziroma v zaključku smo podali predloge ukrepov, s katerimi bi podjetje zdravstveni absentizem lahko zmanjšalo in ga obvladovalo.
Keywords: zdravstveni absentizem, delovni pogoji, proizvodno podjetje, zdravje, ukrepi
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1873; Downloads: 436
Full text (2,91 MB) |
7. PRAVNI ASPEKT EKONOMIČNOSTI URESNIČEVANJA PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTUAndreja Nabernik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri.
Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Keywords: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 1694; Downloads: 147
Full text (580,45 KB) |
8. VLOGA SODOBNIH DELOVNIH POGOJEV PRI DOŽIVLJANJU STRESA MED ZAPOSLENIMI: ALI SO INDIVIDUALNE ZNAČILNOSTI PRI TEM POMEMBNE?Marina Strahinić, 2016, master's thesis Abstract: Družbene spremembe, kot sta globalizacija gospodarstva in recesija, pred delovne organizacije postavljajo vse večje zahteve po konkurenčnosti, na katere se organizacije pogosto odzovejo tako, da želijo zmanjševati stroške z odpuščanjem zaposlenih in z vse večjimi zahtevami do preostalih zaposlenih. Sprva lahko povečane zahteve res spodbudijo tudi večjo učinkovitost delavcev, vendar nepopustljivi pritiski skozi čas pripeljejo do negativnih posledic tako za zaposlene kot za organizacijo. V prihodnosti lahko pričakujemo le še večjo globalizacijo gospodarstva, kar pomeni, da pritisk zaradi zahtev po vse večji učinkovitosti ne bo izginil. Raziskovalci tega področja vidijo rešitev v prepoznavanju potrebe po preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu. Namen pričujoče študije je raziskati povezavo med sodobnimi delovnimi pogoji in duševnim stresom ter preveriti, ali izbrane individualne značilnosti moderirajo omenjene povezave. Na vzorcu 178 zaposlenih v slovenski policiji je bilo ugotovljeno, da k duševnim simptomom stresa pomembno prispevajo obremenitve delovnih nalog, ki jih učinkoviteje obvladujejo psihološko odpornejši in čustveno stabilnejši zaposleni, ter trpinčenje na delovnem mestu. Karierna negotovost predstavlja stresor le zaposlenim z zunanjim lokusom kontrole, medtem ko nestandardni delovni urnik in odsotnost delovnih resursov ne prispevata k duševnim simptomom stresa.
Keywords: sodobni delovni pogoji, duševni simptomi stresa, individualne značilnosti, slovenska policija
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1622; Downloads: 194
Full text (1,29 MB) |
9. Pogled menedžerjev in zaposlenih na kakovost delovnega življenja v slovenskem hotelirstvuMetod Šuligoj, 2010, original scientific article Abstract: Avtor ugotavlja, da je pri hotelirstvu poleg ekonomskega in pravnega zornega kota pomemben tudi sociološki vidik. Po splošni opredelitvi pojma kakovost delovnega življenja izpostavi več pomembnih elementov tega v hotelirstvu, npr. odnos med zaposlenimi in gosti, stopnjo avtonomije in delovne pogoje. V empiričnem delu je avtor še bolj konkreten in izpostavi štiri dimenzije kakovosti delovnega življenja: samostojno odločanje, samostojno reševanje konfliktov z gosti, inovativnost in kontrolo. Pri tem s pomočjo bivariatne analize ugotovi, da pri vseh dimenzijah, razen pri kontroli, obstaja statistično značilno različen pogled na kakovost delovnega življenja med menedžerji in zaposlenimi.
Keywords: manager, zaposleni, hotelirstvo, kakovost, management, vodenje, delovno okolje, delovni pogoji, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1325; Downloads: 73
 Link to full text |
10. Vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu : diplomsko delo univerzitetnega študijaDejan Šarčević, 2015, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomske naloge je vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Z diplomsko nalogo želimo opredeliti vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu in dodobra preučiti posledice nezaželenega vedenja delavcev za podjetje.
Diplomska naloga je razdeljena na štiri ključna poglavja. V prvem delu diplomske naloge bomo podali splošne informacije in lastnosti delovnega mesta. Dotaknili se bomo tudi teme motivacije na delovnem mestu in zadovoljstvo delavcev na delovnem mestu.
V drugem delu bomo našteli in opisali ključne vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Vzroki, katere bomo obravnavali so sledeči: neustrezni delovni pogoji, nerazumevanje s sodelavci in nadrejenimi, nezadovoljstvo s plačo in ostalimi dodatki, enoličnost dela, mobbing na delovnem mestu in nezmožnost napredovanja in prevzemanja odgovornosti.
V tretjem delu diplomske naloge se bomo osredotočili na posledice nezaželenega vedenja delavcev na podjetje. Ključne posledice so: odpovedi delovnega razmerja, večja želja po predčasni upokojitvi, izguba produktivnosti ipd.
V zadnjem delu diplomske naloge sledi raziskovalni del, v katrerem bomo podali analizo ankete, ki smo jo izvedli. Analiza ankete bo vsebovala grafično ponazoritev kot tudi obrazložitev pridobljenih rezultatov.
Keywords: delovno mesto, nezaželeno vedenje, vzroki, nezadovoljstvo, mobing, delovni pogoji, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 1718; Downloads: 316
Full text (604,93 KB) |
