1. Delovnopravno in socialnopravno varstvo invalidov s statusom po ZPIZ-2 : magistrsko deloNeli Kranjc, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko varstva pravic invalidov, ki so pridobili status na podlagi ZPIZ-2. Gre za t.i. delovne invalide. Delovni invalidi se srečujejo s številnimi ovirami, med drugim tudi v delovnem okolju. S ciljem, da se jim zagotovi enakovreden položaj, je bila sprejeta vrsta mednarodnih ter nacionalnih predpisov. V Sloveniji na področje varstva pravic invalidov posegajo številni predpisi, ki se med seboj tudi prepletajo. V prvi vrsti so pomembni predvsem ZPIZ-2, ZDR-1 ter ZZRZI, s pomočjo katerih se delovnim invalidom zagotavlja varstvo tako na področju socialne varnosti kot tudi v delovnem razmerju.
ZPIZ-2 določa pravice iz invalidskega zavarovanja, ki je del obveznega socialnega zavarovanja in s tem tvori sistem socialne varnosti. Delovni invalidi II. oziroma III. kategorije invalidnosti lahko pridobijo pravico do poklicne rehabilitacije, pravico do premestitve, pravico do dela s krajšim delovnim časom ter pravico do denarnega nadomestila. Praviloma je dolžnost delodajalca, da te pravice tudi zagotovi. Delovnim invalidom se zagotavlja tudi posebno delovnopravno varstvo, in sicer v okviru zaposlovanja, usposabljanja ter preusposabljanja. Prav tako so delovni invalidi upravičeni do posebnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je možna le po vnaprej določenem postopku, znotraj katerega ima pomembno vlogo Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki poda mnenje glede odpovedi. V ZDR-1 obstajajo tudi številne druge določbe, ki zagotavljajo varstvo vsem kategorijam invalidov, ne le delovnim invalidom. V primeru, ko je delovnemu invalidu odpovedana pogodba o zaposlitvi, obstajajo instituti v okviru ZZRZI, ki invalidom zagotavljajo varstvo. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov delodajalce zavezuje, da zaposlujejo določeno število invalidov. V kolikor invalid ni zmožen opravljati dela v običajnem delovnem okolju, pa se zagotavljajo različne oblike zaposlovanja, kot je zaposlitev v podporni ali zaščitni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju.
Keywords: delovni invalid, pravice delovnih invalidov, delovno pravo, invalidsko zavarovanje, socialna varnost
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 72
 Full text (1,00 MB) |
2. PRAVICE DELOVNIH INVALIDOVGabriela Firšt, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene pravice delovnih invalidov, ki predstavljajo najštevilčnejšo skupino med invalidi. V Sloveniji nimamo enotnega zakona, ki bi podal definicijo invalida, temveč je teh več. Status delovnega invalida pa imajo le tisti, ki pridobijo katero od pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kljub temu, da zavarovanec uveljavlja pravice pri zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, je obveznost za uresničitev nekaterih od njih na strani delodajalca.
Delovne invalide razvrščamo v različne kategorije invalidnosti, odvisno od tega kako težke posledice je invalidnost pustila pri zavarovancu. V kolikor postane zavarovanec popolnoma nezmožen za delo, mu pripada pravica do invalidske pokojnine, s katero se mu želi omogočiti čim boljše življenje. V primeru zmožnosti za delo, pa se poskuša delovnemu invalidu omogočiti čim večjo dejavnost na trgu dela v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo. Namen diplomske naloge je tudi predstaviti položaj delovnega invalida v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter vloga delodajalca pri pravicah delovnih invalidov.
Invalidi se le stežka uveljavljajo na trgu dela, saj se jim delodajalci pogosto želijo izogniti zaradi obveznosti, ki jih s sabo prinaša zaposlitev invalida. Zato je še toliko bolj pomembno, da se pravice invalidov spoštujejo ter se jim s tem omogoči, da ne občutijo neenakosti in se lažje vključijo na trg dela.
Keywords: Invalid, delovni invalid, pravice invalidov, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialna varnost
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 3646; Downloads: 508
Full text (665,66 KB) |
3. ALI SISTEM INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V RS ZAGOTAVLJA USTREZNO SOCIALNO VARNOST VSEM DELOVNIM INVALIDOM?Mitja Žiher, 2016, master's thesis Abstract: Sistem invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je v skladu z Ustavo RS del sistema socialne varnosti in je eden ključnih podsistemov, ki zagotavlja socialno varnost oseb, ki so bile oziroma so na podlagi vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene v pokojninski sistem. Temeljni namen magistrske naloge je v proučitvi, ali sistem invalidskega zavarovanja zagotavlja ustrezno socialno varnost vsem delovnim invalidom, pri čemer je poudarek na analiziranju ustavnega načela enakosti pred zakonom. Status delovnega invalida imajo le zavarovanci pri katerih je ugotovljena invalidnost in so pridobili katero od pravic iz invalidskega zavarovanja. Pri tem je posebej obravnavan postopek ugotavljanja invalidnosti, ki je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, v okviru katerega je izpostavljena neenaka obravnave zavarovancev, ki so vključeni v zavarovanje na podlagi poklica, ki ga opravljajo, v primerjavi z ostalimi zavarovanci. Prav tako je posebej obravnavana enaka oziroma neenaka obravnava zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, torej v postopku, kjer se ugotavljajo pogoji za pridobitev in odmero pravic. Magistrska naloga nadalje analizira inštitut pravice do poklicne rehabilitacije, ki bi naj zaradi zagotavljanja in varovanja zaposlitve delovnih invalidov od uveljavitve ZPIZ-1 postala na zakonski ravni temeljna pravica delovnega invalida, vendar v praksi še vedno ni zaživela. V magistrski nalogi so analizirane temeljne značilnosti sistema invalidskega zavarovanja v Nemčiji, prav tako pa so predstavljeni predlogi za spremembe invalidskega zavarovanje v prihodnji ureditvi.
Keywords: invalidsko zavarovanje, zavarovanec, invalidnost, delovni invalid, pravice iz invalidskega zavarovanja, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, poklicna rehabilitacija.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1643; Downloads: 208
Full text (1,43 MB) |
4. |
5. Kompetence in omejitve pri delu delovnih invalidovAida Rozman, 2016, master's thesis/paper Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili teoretične osnove kompetenc s poudarkom na specifičnih kompetencah kot zdravstvene zahteve delovnih mest, ki jih moramo upoštevati kot zahtevo delovnega mesta pri zaposlitvi delovnega invalida. Delodajalec je dolžan na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni za določeno delo v delovnem procesu. V UKC Ljubljana se pri zaposlovanju in razvoju poklicne kariere delovnih invalidov soočamo s težavami, kako ob pridobljenih omejitvah pri delu in obremenitvah na delovnem mestu poiskati ustrezno delo. Želeli bi izboljšati njihov položaj, preprečiti diskriminacijo in zagotoviti enake možnosti do zaposlitve. Kot vodilo za pridobitev statusa invalida smo se v teoretičnem delu posvetili tudi zakonodaji, ki ureja pravice in dolžnosti tako delovnega invalida kot delodajalca. Marsikdo meni, da so invalidi najbolj zaščitena skupina zaposlenih v neki organizaciji. Vendar ni tako, tudi za delavca invalida obstaja možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogledali smo si kvotni sistem in njegove prednosti ter obveznosti. Z izvedeno anketo med zaposlenimi invalidi z omejitvami pri delu smo proučili razmere umeščenih omejitev v delovno okolje. Raziskali smo pogostost pridobljenih omejitev z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posameznih poklicih in se posvetili analizi delovnih invalidov v zavodu zaradi njihovega pomena zaposlovanja oziroma predvsem ohranjanja zaposlitve delavcev invalidov. Opozoriti želimo na potrebo po sistematičnem delu z zaposlenimi, ki so lahko potencialni invalidi, in da bi se delo invalida vrednotilo kot prispevek k boljši kakovosti in ne kot strošek ali nezaželen problem.
Keywords: kompetence, delovno mesto, delovni invalid, delovna zakonodaja, zaposlovanje invalidov.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1883; Downloads: 314
Full text (1,49 MB) |
6. ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEBKatja Jagodic, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali problem zaposlovanja invalidov. Osredotočili smo se na rizično skupino, ki je že v času gospodarske rasti težko dobila delo. Po opredelitvi pojma »invalid« in »delovni invalid« smo opredelili še zakone na področju zaposlovanja invalidov. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je osrednji, ki je povečal število zaposlitev invalidov in omogočil njihovo bolj enakovredno udeležbo na trgu dela. Za spodbujanje zaposlovanja invalidov v Sloveniji so na podlagi tega zakona ustanovili tudi poseben sklad, ki podjetjem omogoča predvsem finančno pomoč. T. i. kvotni sistem iz tega zakona določa najmanjše število zaposlenih invalidov v podjetju. Invalidi se zaposlujejo v invalidskih in socialnih podjetjih. Invalidska podjetja prejemajo vrsto ugodnosti in spodbud pri zaposlovanju invalidov, kar velja tudi za socialna. Pri socialnih podjetjih moramo poudariti še posebno spodbudo za poslovodenje, s katero so upravičena do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja poslovodnih oseb. V praksi je za invalide značilno, da pogosto opravljajo slabša dela, ki so nezahtevna, monotona in seveda slabo plačana. V zaključku naloge smo zato poudarili njihovo bolj kvalitetno izobraževanje. Menimo namreč, da bi jim boljša izobrazba omogočila določen osebni napredek in razvoj, s katerim bi dobili bolj kvalitetno delo.
Keywords: - invalid, - delovni invalid, - zaposlovanje invalidov, - invalidsko podjetje, - socialno podjetje.
Published in DKUM: 23.06.2015; Views: 2023; Downloads: 521
Full text (886,29 KB) |
7. ZAPOSLOVANJE IN POKLICNA REHABILITACIJA INVALIDOVGregor Srdarev, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava obstoječe ukrepe, katerih namen je ohraniti zaposlitev invalidov in njihovo ponovno vključevanje v delovne procese. Zagotavljanje sredstev za preživljanje,socialna varnost, potreba po samouresničitvi in vključenost v družbeno življenje so le eni od temeljev za zadovoljstvo posameznika tako invalidov kot tudi vseh ostalih.. Analiziral sem različne slovenske dokumente, ki urejajo varstvo invalidov. Poudarek sem dal Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki uvaja kvotni sistem zaposlovanja invalidov, katerega namen je delodajalce motivirati k večjemu zaposlovanju invalidov, invalidom pa zagotavljati večje možnosti za zaposlitev. Velik del naloge je namenjen poklicni in zaposlitveni rehabilitaciji, ki zagotavljata izvajanje tistih aktivnosti, ki omogočajo invalidom, da pridobijo ustrezno zaposlitev, jo ohranijo in v njej napredujejo. Predstavljen je primer dobre prakse na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije.
Keywords: delovni invalid
invalid
zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija
Published in DKUM: 08.01.2013; Views: 2699; Downloads: 386
Full text (617,19 KB) |
8. Pravice zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnostiSimona Križ, 2011, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu so opisana kostno mišična obolenja, ki so najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti. Zaposlene v zdravstvene negi želimo seznaniti, kaj je invalidnost, invalid, in zelo pomembno za zaposlene, kaj je delovni invalid. Nadalje je opisana razvrstitev zavarovancev v kategorije invalidnosti in katere pravice izhajajo iz invalidskega zavarovanja.
Metodologija raziskovanja. Podatki o pravicah zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti so dobljeni z uporabo delno strukturiranega vprašalnika in kvantitativno metodo raziskovanja, ki je potekala na štirih oddelkih v UKC Maribor, in sicer na Oddelku za pljučne bolezni, Oddelku za nevrološke bolezni, Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo in Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Zaposleni anketiranci v zdravstveni negi so bili iz negovalnih enot in specialističnih ambulant.
Rezultati. V sami raziskavi je sodelovalo 146 žensk in 6 moških, se pravi, da v poklicu zdravstvene nege še vedno prevladujejo ženske. Med anketiranimi zaposlenimi v zdravstveni negi so prevladovale medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v negovalni enoti, diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, nato diplomirane medicinske sestre v specialistični ambulanti, medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v specialistični ambulanti in bolničarji oziroma negovalci. Pridobili smo tudi podatke iz Oddelka za kadrovsko-pravne zadeve, in sicer prevalenco invalidnosti vseh zaposlenih v UKC Maribor za 5-letno obdobje.
Sklep. V magistrskem delu smo ugotovili, da je vzrok za nastanek delovne invalidnosti in bolečin v ledvenem delu hrbtenice povezan z dvigovanjem bremen mase nad 10 kilogramov. Zaposleni v zdravstveni negi se premalo zavedamo problematike mišično-skeletnih obolenj in pričenjamo s preventivnimi ukrepi takrat, ko se ta že pojavijo.
Keywords: Kostno-mišična obolenja, invalidnost, invalid, delovni invalid, invalidsko zavarovanje, zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija.
Published in DKUM: 08.12.2011; Views: 3032; Downloads: 398
Full text (1004,53 KB) |
