Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava 6-urni delovnik kot alternativno obliko organizacije dela, ki lahko predstavlja odgovor na družbene, zdravstvene in ekonomske izzive sodobnega časa. V teoretičnem delu je analiziran zgodovinski razvoj delovnega časa od industrijske revolucije do danes, z upoštevanjem ekonomskih, političnih in tehnoloških dejavnikov, ki so oblikovali trajanje in dojemanje dela. Izpostavljena je povezava med delovnim časom ter produktivnostjo, zdravjem in ravnovesjem med delom in zasebnim življenjem. Posebna pozornost je namenjena sodobnim eksperimentom s 6-urnim delovnikom, zlasti v skandinavskih državah, kjer so raziskave pokazale potencialne koristi, pa tudi organizacijske izzive. Empirični del temelji na dveh polstrukturiranih intervjujih z zaposlenima v slovenskem podjetju, ki deluje po načelih šesturnega delovnika. Ugotovitve kažejo, da krajši delovni čas pozitivno vpliva na zaznavanje utrujenosti, kakovost prostega časa in občutek čustvene stabilnosti. Stres se je zmanjšal predvsem pri manj odgovornih delovnih mestih, medtem ko so razlike v produktivnosti zaznane predvsem na ravni količine, ne kakovosti opravljenega dela. Delodajalci v obravnavanem primeru 6-urni delovnik podpirajo. Delo predstavlja prispevek k razumevanju vpliva krajšega delovnega časa na posameznika v kontekstu sodobnega kapitalističnega delovnega okolja.
Keywords: šesturni delovnik, delovni čas, produktivnost, zdravje, stres, ravnovesje med delom in življenjem, sociologija dela
Published in DKUM: 26.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (1022,12 KB)

Abstract: Organizacija dela predstavlja zavestno načrtovanje, usklajevanje in delitev nalog znotraj podjetja z namenom doseganja optimalnih ciljev. ključna je za učinkovito delovanje organizacije, saj omogoča, da se posamezne naloge razdelijo med zaposlene glede na njihove sposobnosti in znanje. Oblike organizacije dela se razlikujejo glede na število zaposlenih, čas in prostor izvajanja. Tako poznamo individualno delo, skupinsko ali timsko delo, delo s polnim delovnim časom, delo s krajšim delovnim časom, izmensko delo, delo v pisarni, delo na daljavo in hibridno delo. Na organizacijo dela vplivajo različni dejavniki, med njimi so pomembni, struktura organiziranosti, organizacijska kultura in tehnološki vpliv. Vsaka organizacija ima svojo notranjo strukturo, ki določa hierarhijo, delitev nalog in odnose med zaposlenimi, medtem ko kultura organizacije odraža skupne vrednote, norme in načine vedenja zaposlenih. Tehnologija pa je postala nepogrešljiv del organizacije dela, saj omogoča avtomatizacijo procesov, boljše upravljanje s časom ter učinkovitejšo komunikacijo in koordinacijo. V okviru metode organizacije dela se uporabljajo različna orodja, kot so delitev dela, japonska 5S metoda za urejenost delovnega okolja, Kanban metoda za vizualno sledenje nalogam in Eisenhowerjeva matrika, ki pomaga razvrščati naloge po pomembnosti in nujnosti. Upravljanje delovnega časa je neposredno povezano z organizacijo dela, saj vključuje načrtovanje nalog, razporejanje delovnih ur, beleženje prisotnosti in spoštovanje zakonskih določb o delovnem času. Učinkovito upravljanje delovnega časa pripomore k boljši produktivnosti, manjšemu stresu zaposlenih in večjemu zadovoljstvu pri delu. Pomembno vlogo ima tudi zadovoljstvo zaposlenih, ki je pogosto posledica usklajene organizacije dela in pravične delitve nalog. Dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo so lahko organizacijski, to so delovno okolje, plača in ugodnosti, napredovanje in stil vodenja, lahko pa so še osebni ti pa so osebnost posameznika, starost in izobraževanje. Zadovoljstvo zaposlenih temelji na dveh motivacijskih teorijah in sicer, Maslowa hierarhija potreb in Herzbergova dvofaktorska teorija. Empirični del temelji na anketnem vprašalniku o organizaciji dela, upravljanju delovnega časa in zadovoljstvu zaposlenih voznikov v AP MS d. d. .
Keywords: organizacija dela, delovni čas, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija.
Published in DKUM: 01.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,54 MB)

Abstract: Tema magistrskega dela je analiza pretočnih časov delovnih nalogov v podjetju KOM d. o. o. V prvem delu je pojasnjen pojem pretočni čas delovnega naloga in delovne operacije, optimizacija pretočnih časov, pristopi za skrajšanje le teh in vloga kratkih pretočnih časov. V nadaljevanju je opisano podjetje, njegove dejavnosti, tehnologija, poslovanje, problematika podjetja in programska oprema, ki jo podjetje uporablja za vodenje. V drugem delu so opisani in analizirani trije delovni nalogi in predlagane rešitve za izboljšanje pretočnih časov obravnavanih delovnih nalogov. Po izvedeni analizi je ugotovljeno, da so procesi učinkoviti, saj je razmerje med pretočnim časom in časom aktivnosti blizu 1.
Keywords: podjetje KOM d. o. o., pretočni čas, povprečni pretočni čas, prehodni čas, povprečni prehodni čas, delovni nalog, Infosys, brizganje plastike, ležanje
Published in DKUM: 03.06.2025; Views: 0; Downloads: 61
Full text (2,28 MB)

Abstract: Podjetja se vse bolj zavedajo, kako velik pomen imajo kadri na uspešnost organizacije. Zaradi tega želijo svoje zaposlene motivirati in jim izboljšati delovne pogoje, tako da bi bilo njihovo delo na delovnem mestu uspešnejše in učinkovitejše. Zagotoviti jim želijo tudi zadovoljiv in zadosten prosti čas, le-to pa lahko dosežejo z ustreznimi možnostmi in ukrepi, ki jih uvajajo za boljše in učinkovitejše usklajevanje družinskega in zasebnega življenja. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, koliko potencialno aktivnega prebivalstva bi se raje zaposlovalo v podjetjih, ki uvajajo ukrepe fleksibilnega dela in se poslužujejo politike družini prijaznega podjetja. Diplomsko delo se nanaša na vpliv, ki ga imajo ukrepi, ki se prakticirajo v družini prijaznih podjetjih, na potencialno aktivno prebivalstvo. Ugotavljali smo, kako jih le-to motivira ter želeli ugotoviti, ali se želja po zaposlitvi v takem podjetju poveča. Za namen diplomske naloge smo naredili raziskavo, pri kateri smo uporabili anketni vprašalnik. Pri tem je sodelovalo 89 anketirancev, v celoti pa je vprašalnik izpolnilo 46 anketirancev. Poglaviten rezultat dela je bil, da večina potencialno aktivnega prebivalstva pozna pojem družini prijazno podjetje in bi se raje zaposlili v podjetju, ki le-te ukrepe ponuja.
Keywords: fleksibilen delovni čas, družini prijazno podjetje, usklajevanje družinskega in zasebnega življenja, motivacija
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (780,52 KB)

Abstract: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti. Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli. S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur. Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji. Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Keywords: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Published in DKUM: 07.03.2024; Views: 683; Downloads: 341
Full text (1,04 MB)