| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DEJAVNIKI DELOVNEGA MESTA IN OBVLADANJE UČNE SNOVI PRI UČITELJIH V POVEZAVI S SPODBUJANJEM AVTONOMIJE PRI UČENCIH
Tjaša Kos, 2014, master's thesis

Abstract: Osnovni namen raziskave magistrskega dela je bil ugotoviti, v kakšnem odnosu so značilnosti delovnega mesta učiteljev ter spodbujanje avtonomije pri učencih in ali obstaja povezanost med učiteljevim obvladovanjem poučevane snovi in spodbujanjem avtonomije pri učencih. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo samodoločanja, pri čemer smo se osredotočili na literaturo, ki raziskuje poklic učitelja. V nadaljevanju smo predstavili še dejavnike dela in posameznika, ki lahko vplivajo na učiteljevo spodbujanje avtonomije pri učencih. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika, s katerim smo na vzorcu 260 učiteljev slovenskih srednjih in osnovnih šol preverjali 11 hipotez. Rezultati raziskave so pokazali, da učiteljice bolj spodbujajo avtonomijo učencev kot učitelji, da dlje, kot so učitelji zaposleni na delovnem mestu, bolj spodbujajo avtonomijo, prav tako so višjo stopnjo podpiranja avtonomije izrazili osnovnošolski učitelji. Ugotovili smo, da so učitelji, ki pripravljajo učence na nacionalno preverjanje znanja, bolj usmerjeni k metodam nadzora kot drugi in da bolj kot učitelj obvlada obravnavano poučevano snov, bolj spodbuja avtonomijo učencev.
Keywords: Spodbujanje avtonomije, teorija samodoločanja, intrinzična motivacija, delovne zahteve, viri.
Published: 24.09.2014; Views: 792; Downloads: 184
.pdf Full text (859,70 KB)

2.
Individualni in situacijski dejavniki delovne učinkovitosti oseb s statusom invalidne osebe
Nina Fekonja, 2017, master's thesis

Abstract: V preteklosti je veliko raziskovalcev preučevalo odnos med delovno učinkovitostjo in mnogoterimi različnimi dejavniki. V pričujoči nalogi smo pozornost namenili odnosu, ki ga oblikuje delovna učinkovitost z izbranimi psihološkimi koncepti na populaciji zaposlenih invalidnih oseb. Uporabljeni so bili vprašalniki o delovni učinkovitosti, vprašalnik delovnih zahtev in resursov, vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnik spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 137 oseb, ki imajo status invalida in so zaposlene na prostem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru. Rezultati so pokazali, da delovno učinkovitost najbolje napovedujejo raznolikost delovnih nalog in opora sodelavcev kot koncepta delovnih zahtev in resursov ter usmerjenost na problem, manj uporabne strategije in novejša dimenzija uporabe substanc in humorja kot strategije spoprijemanja s stresom. Pokazale so se tudi signifikantne razlike med skupinami glede na vrsto zaposlitve in delovne zahteve ter resurse. Do statistično pomembnih razlik je prišlo na dimenziji opora sodelavcev in poddimenziji instrumentalna opora sodelavcev med zaposlenimi v zaposlitvenem centru in zaposlenimi v invalidskem podjetju ter zaposlenimi v zaposlitvenem centru ter na prostem trgu dela. Do statistično pomembnih razlik je prišlo še med zaposlenimi glede na vrsto zdravstvenih težav in samooceno lastnih omejitev. Posamezniki, ki imajo psihofizične poškodbe in/ali bolezni, vrednotijo svoje težave višje oz. jih pri delu ovirajo bolj kot tiste, ki imajo bodisi samo fizične poškodbe in/ali bolezni bodisi samo psihične poškodbe in/ali bolezni. Ugotovitve tako nakazujejo, da je socialna opora na delovnem mestu bistvena sestavina uspešnega kadra, še posebej, ko govorimo o ranljivih skupinah. Nedvomno je vsaka invalidna oseba individuum zase, zato je edino pravilno, da je deležna individualne obravnave, pri posploševanju rezultatov moramo biti tako skrajno previdni. Kljub temu pa dobljeni podatki dajejo neke grobe smernice za nadgradnjo nadaljnjega dela z zaposlenimi invalidi, da bo zadovoljstvo s sodelovanjem prisotno, tako na strani delodajalca kot na strani zaposlenega invalida.
Keywords: invalidi, delovna učinkovitost, delovno zadovoljstvo, delovne zahteve in resursi, spoprijemanje s stresom
Published: 25.10.2017; Views: 368; Downloads: 97
.pdf Full text (1,10 MB)

3.
Vloga kognitivnih napak pri izgorelosti in depresivnosti
Nina Bartol, 2017, master's thesis

Abstract: Pričujoče delo je imelo dva glavna namena. Prvi namen je bil izvesti validacijo vprašalnika CDS (the Cognitive Distortions Scale), ki je bil za potrebe tega dela preveden in prirejen slovenskemu okolju. Drugi namen pa je bil preučiti odnos med kognitivnimi napakami in izgorelostjo oz. depresivnostjo ter moderatorsko vlogo, ki jo kognitivne distorzije igrajo v odnosu med izgorelostjo in depresivnostjo ter delovnimi zahtevami in resursi. V okviru tega dela sta bili izgorelost in depresivnost obravnavani kot ena entiteta. V raziskavo je bilo vključenih 210 zaposlenih z različno izobrazbo, statusom zaposlitve in delovnim časom. Izpolnjevali so vprašalnik, sestavljen iz demografskih postavk, vprašalnik kognitivnih napak (CDS), vprašalnik iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik depresivnosti (PHQ-9), vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter vprašalnik izkustva ter ocenjevanja dela (VBBA). Rezultati so pokazali, da vprašalnik kognitivnih napak (CDS) izkazuje ustrezno zanesljivost in veljavnost na slovenskem vzorcu ter da je njegova struktura enofaktorska. Poleg tega so rezultati potrdili, da v korelaciji med izgorelostjo in kognitivnimi napakami ter depresivnostjo in kognitivnimi napakami ni pomembnih razlik. Rezultati so nadalje pokazali, da imajo kognitivne napake statistično pomembno vlogo moderatorja v odnosu med izgorelostjo ter splošnimi delovnimi obremenitvami in avtonomijo oz. svobodo odločanja ter v odnosu med depresivnostjo in splošnimi delovnimi obremenitvami, oporo nadrejenih ter kognitivnimi obremenitvami. V odnosih med izgorelostjo oz. depresivnostjo in preostalimi preverjanimi delovnimi obremenitvami in resursi kognitivne distorzije nimajo statistično pomembne vloge moderatorja. Tovrstne rezultate je mogoče razložiti z modelom delovnih zahtev in virov, ki pojasnjuje, da lahko delovni resursi omilijo delovne obremenitve in da delovne obremenitve krepijo delovne resurse. Kljub nekaterim omejitvam je pričujoče delo lahko uporabno pri klinični praksi in prepoznavanju podobnosti med izgorelostjo in depresivnostjo ter lahko predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: kognitivne napake, izgorelost, depresivnost, delovne zahteve, delovni resursi
Published: 28.11.2017; Views: 524; Downloads: 179
.pdf Full text (1,41 MB)

4.
Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami
Katja Pucko, 2018, master's thesis

Abstract: Kognitivni spodrsljaji v vsakdanjem življenju (npr. zapeljati v napačno smer v enosmerni ulici) in na delovnem mestu (npr. zapreti napačno spletno okno na računalniku) se dogajajo ne glede na poklicno orientiranost in zahtevnost samega dela. Namen pričujoče naloge je preučiti kognitivne spodrsljaje in poiskati vzrok za nižjo stopnjo kognitivnega funkcioniranja na delovnem mestu. Tako smo raziskali nekatere vidike dela – ruminacijo v zvezi z delom, konflikt med delom in družino ter delovne zahteve – ki bi lahko napovedovali koncentracijo in pozornost ter kognitivne spodrsljaje na delovnem mestu. Vzorec je zajemal 207 zaposlenih oseb (od tega 54,1 % žensk), starih od 20 do 69 let (MSTAROST = 42,92 leta), z različnimi stopnjami izobrazbe. Najprej smo izvedli apliciranje testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik konflikta med delom in družino (WFC in FWC), vprašalnik ruminacije v zvezi z delom (WRRQ), lestvico kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu (WCFS) in vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zatem pa smo izmerili koncentracijo s pomočjo kognitivnega testa pozornosti d2. Hipoteze, ki smo jih postavili na podlagi pretekle literature, smo preverjali z regresijsko analizo in s pomočjo SPSS priključka Process Makro izvedli analizo mediacije. Rezultati so pokazali, da med napovednike kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu sodijo konflikt med delom in družino, afektivna ruminacija in problemsko usmerjena ruminacija. Prav tako so kognitivne delovne zahteve – prek mediatorjev problemsko usmerjene ruminacije in konflikta delo-družina – pomemben napovednik kognitivnih spodrsljajev. Emocionalne delovne zahteve pa so – preko mediatorjev afektivne ruminacije, problemsko usmerjene ruminacije, miselnega odklopa in konflikta delo-družina – prav tako pomemben napovednih kognitivnih spodrsljajev. Napovedniki mere koncentracije (merjene s testom dosežka) se niso pokazali kot statistično pomembni.
Keywords: konflikt med delom in družino, ruminacija v zvezi z delom, afektivna ruminacija, problemsko usmerjena ruminacija, miselni odklop, delovne zahteve, kognitivni spodrsljaji na delovnem mestu, koncentracija, pozornost
Published: 22.03.2018; Views: 558; Downloads: 198
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Vloga delovnih značilnosti in kognitivnih napak pri izgorelosti, depresivnosti in anksioznosti zaposlenih
Tjaša Frey-Gorše, 2018, master's thesis

Abstract: Izgorelost je bila nekoč smatrana kot bolezen menedžerjev, toda v današnjem času, ko smo priča vse večjim spremembam tudi na delovnem mestu, lahko prizadane kogarkoli. V pričujoči raziskavi nas je zanimala vloga delovnih značilnosti v odnosu med kognitivnimi napakami in izgorelostjo, prav tako pa smo preverili, ali se tovrstne povezave pojavljajo tudi pri anksioznosti in depresivnosti. Tako smo raziskali, ali kognicija oz. negativna prepričanja napovedujejo anksioznost, depresijo in izgorelost in kako na omenjene konstrukte vplivajo delovne zahteve in viri. Uporabili smo vprašalnike delovnih zahtev in resursov, Vprašalnik izgorelosti (OLBI), Vprašalnik stresa, anksioznosti in depresije (DASS-21) ter Vprašalnik kognitivne triade (CTI). V raziskavi je sodelovalo 177 oseb, od tega 143 (75,7 %) žensk in 43 (24,3 %) moških v starosti med 26 in 62 let (Mstarost=39 let), ki so zaposlene in delajo vsaj 20 ur tedensko. Rezultati so pokazali, da kognitivna triada statistično pomembno napoveduje depresijo, anksioznost in obe poddimenziji izgorelosti, pri čemer se je kot statistično pomemben napovednik izkazala le poddimenzija pogled na sebe. Rezultati odnosa med delovnimi zahtevami in depresijo, anksioznostjo ter izgorelostjo so pokazali, da splošne delovne zahteve statistično pomembno napovedujejo vse tri konstrukte. Delovni resurs raznolikost delovnih nalog statistično pomembno napoveduje izgorelost, medtem ko delovni resurs avtonomija depresijo in poddimenzijo izgorelosti – odtujenost od dela. Kot statistično pomemben napovednik depresije, anksioznosti in izgorelosti (a le poddimenzije odtujenost od dela) se je izkazala tudi socioemocionalna opora nadrejenih, pri čemer se to ni pokazalo pri opori s strani sodelavcev. Test interakcije ni pokazal, da bi se delovne zahteve močneje povezovale z izgorelostjo v situaciji, ko bi bila kognitivna triada močneje izražena.
Keywords: kognitivna triada, stres, izgorelost, anksioznost, delovne zahteve in resursi, multipla regresija
Published: 18.12.2018; Views: 205; Downloads: 75
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Izgorelost in depresivnost na delovnem mestu: vloga z delom povezanih iracionalnih prepričanj, delovnih zahtev in prenosa dela v zasebno življenje
Kaja Sel, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop. V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop. Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Keywords: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Published: 18.02.2019; Views: 421; Downloads: 157
.pdf Full text (1,15 MB)

7.
MERJENJE IZGORELOSTI: VALIDACIJA SLOVENSKE OBLIKE VPRAŠALNIKA ZA OCENO IZGORELOSTI
Tjaž Polajžer, 2019, master's thesis

Abstract: Pretekle nejasnosti in kritike v povezavi z merjenjem izgorelosti predstavljajo v trenutnem času povod za razvoj novih merskih pripomočkov, s katerimi bi čim bolj veljavno preučevali koncept izgorelosti. Raziskovalci na Univerzi v Leuvnu (Belgija) so razvili in validirali nov vprašalnik za oceno izgorelosti (ang. Burnout Assessment Tool – BAT), ki opredeljuje štiri primarne dimenzije sindroma (izčrpanost, mentalna odtujenost, čustvena oškodovanost, kognitivna oškodovanost). Zaradi ustreznih psihometričnih značilnosti izvirne različice Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT smo za namene magistrske naloge naveden merski pripomoček prevedli in prilagodili za slovensko jezikovno ter kulturno okolje. Nadaljnji cilj magistrskega dela je bil preveriti faktorsko strukturo slovenske oblike vprašalnika, njegove psihometrične lastnosti in povezave z nekaterimi sorodnimi konstrukti (npr. MBI, UWES-9, DUWAS). S takšnim izhodiščem smo želeli oceniti, ali je slovenski prevod Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT psihometrično ustrezen za uporabo v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 233 zaposlenih posameznikov (od tega 39,5 % moških), starih od 22 do 62 let (M = 39,11), z različno izobrazbo, zaposlitvenim statusom in obliko delovnega razmerja. Uporabljena je bila testna baterija vprašalnikov iz področij izgorelosti, delovne zavzetosti, deloholizma, delovnih zahtev in depresije. Analiza notranje strukture Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT je potrdila obstoj večdimenzionalne in hierarhične strukture, ki se ujema s teoretičnim modelom, vendar določeni indikatorji kažejo na potrebo po posameznih modifikacijah postavk. Za slednje podajamo konkretne predloge sprememb in osvetlimo možne vzroke za njihovo neustreznost v slovenskem okolju. Nadalje povezave z merami vključenih konceptov in dodatne faktorske analize ponujajo dokaze o konstruktni veljavnosti vprašalnika BAT, pri čemer potrjujemo konvergentnost in diskriminativnost konstrukta.
Keywords: izgorelost, Vprašalnik za oceno izgorelosti, validacija, delovna zavzetost, deloholizem, delovne zahteve, depresija
Published: 21.05.2019; Views: 240; Downloads: 91
.pdf Full text (1012,73 KB)

8.
Delovne zahteve in viri v povezavi z izgorelostjo med medicinskimi sestrami na oddelkih intenzivne medicine
Ana Pehnec, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Keywords: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Published: 29.08.2019; Views: 196; Downloads: 90
.pdf Full text (1,52 MB)

9.
Validacija Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu
Anja Banković, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na validacijo novonastalega slovenskega Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu. Zasnova slednjega temelji na teoriji načrtovanja delovnega mesta oz. natančneje na modelu delovnih zahtev in virov. Vprašalnik je sestavljen iz glavnega dela, ki se nanaša na delovne zahteve in vire ter dodatnega dela o počutju ob delu. Poleg vprašalnika za validacijo smo v testno baterijo zajeli še vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnike BAT, UWES-9 ter Vprašalnik delovnih zahtev in resursov. Podatke smo zbrali na vzorcu 306 zaposlenih (147 moških in 159 žensk), starih med 22 in 66 let. V namen preverjanja faktorske strukture vprašalnika smo ločeno za oba dela vprašalnika najprej izvedli analizo glavnih komponent, nato pa še konfirmatorno faktorsko analizo prvega in drugega reda. Iz glavnega dela vprašalnika smo izločili 6 postavk in na koncu sprejeli 24-dimenzionalni model s tremi sekundarnimi faktorji, za del, vezan na počutje ob delu, pa smo potrdili originalno predpostavljenih 7 primarnih faktorjev z enim nadrednim sekundarnim faktorjem. Preverili smo še zanesljivost in konstruktno ter konvergentno veljavnost, pri čemer smo potrdili hipoteze o povezanosti poddimenzij validiranega vprašalnika z rezultati na vprašalniku BAT, UWES-9, meri delovnega zadovoljstva in poddimenzijami Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Manjša odstopanja v korelacijah in utemeljitve zanje navajamo v poglavju interpretacija, kjer smo argumentirali tudi razloge za izločitev posameznih spremenljivk in izpostavili morebitne problematične postavke. Vprašalnik je torej zanesljiv in veljaven pripomoček za merjenje delovnih pogojev in počutja zaposlenih v večjih organizacijah.
Keywords: delovne zahteve in viri, počutje ob delu, izgorelost, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Published: 19.09.2019; Views: 123; Downloads: 97
.pdf Full text (807,91 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica