| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Delovne vrednote generacije Z v Sloveniji
Urška Hozjan, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu preučujemo delovne vrednote generacije Z v Sloveniji in primerjamo ugotovitve z že znanimi raziskavami iz Združenih držav Amerike. Generacija Z v Sloveniji ceni intrinzične delovne vrednote, kot so izzivi, učenje in svoboda pri delu, kar je v nasprotju z ZDA, kjer so ekstrinzične delovne vrednote, kot so stabilnost in ugodnosti, najpomembnejše. Študija ugotavlja, da so socialne delovne vrednote srednje pomembne, medtem ko so prestižne delovne vrednote na zadnjem mestu, kar kaže na osredotočenost na osebni razvoj in dobro počutje. Raziskava opozarja na potrebo po prilagoditvi delovnega okolja za generacijo Z, da bi dosegli bolj uravnotežene delovne vrednote in izboljšali njihovo delovno izkušnjo. Predlaga uvedbo fleksibilnega delovnega časa, možnosti za delo na daljavo in spodbujanje izobraževanja in rasti za povečanje zadovoljstva in uspešnosti te generacije na delovnem mestu.
Keywords: delovne vrednote, generacija Z, generacijska teorija, generacijske kohorte
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 101; Downloads: 44
.pdf Full text (1,63 MB)

2.
Ujemanje posameznik-organizacija skozi prizmo osebnih vrednot na primeru generacije Z v Sloveniji
Tjaša Strmšek, 2023, master's thesis

Abstract: Znotraj delovnega okolja se konstantno srečuje več različnih generacij, najnovejša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela pa je generacija Z. Vsaka generacija ima lastne značilnosti in vrednote, ki oblikujejo njihovo vedenje, zato je zelo pomembno, da organizacija pozna njihove vrednote in oblikuje takšno delovno okolje, v katerem se bodo vsi posamezniki počutili dobro. Le-to se lahko doseže s konceptom ujemanje posameznik-organizacija, ki opisuje, da kongruenca vrednot posameznika in organizacije vodi v pozitivne izide na obeh straneh – zaposleni so na delu zadovoljni in doživljajo pozitivne občutke, organizaciji pa njihova uspešnost pripelje dobre poslovne rezultate. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako se vrednote generacije Z v Sloveniji ujemajo z vrednotami podjetij domačega in tujega kapitala v Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih skupno 111 podjetij, na vprašalnik pa je v celoti odgovorilo 116 posameznikov rojenih med letoma 1996 in 2004, povprečne starosti 25 let. Ugotovljeno je bilo, da slovenska generacija Z daje večjo pomembnost vrednotam, ki jim sledijo podjetja domačega kapitala, da tako domača, kot tuja podjetja v Sloveniji v večini sledijo enakim vrednotam, ter da se generaciji Z zdi ujemanje posameznika z organizacijo pomembno in zato tudi pri izbiri organizacije upoštevajo njene vrednote. Prav tako si želijo delovnega okolja z dobrimi medosebnimi odnosi in kjer je poskrbljeno za njihovo zdravje, od vodje pa si najbolj želijo, da je na svojem področju kompetenten, da zna dobro komunicirati in upoštevati želje svojega tima. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, ponuja prvi vpogled v delovne in osebne vrednote slovenske generacije Z, preučuje kakšen pogled ima generacija Z na delovno okolje ter daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Keywords: ujemanje posameznik-organizacija, generacija Z, delovne vrednote, organizacijske vrednote, delovno okolje
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 545; Downloads: 67
.pdf Full text (3,30 MB)

3.
Medgeneracijske razlike zaposlenih in management generacijsko raznolike delovne sile
Janja Živko, 2020, master's thesis

Abstract: Generacije in razlike med njimi postajajo osrednja tema pogovorov na področju managementa človeških virov. Trg dela trenutno združuje posameznike iz različnih generacij, ki se med seboj v veliki meri razlikujejo po pričakovanjih in potrebah. Avtorji (Kapoor in Solomon, 2011) poudarjajo, da je poznavanje značilnosti vseh generacij ter kako se med seboj razlikujejo izjemno pomembno za upravljanje z njimi. Bolj kot managerji poznajo svoje zaposlene, bolj bodo uspešni pri motiviranju in izboljšanju njihove produktivnosti (Wagman in VanZante, 2011). Namen tega magistrskega dela je predstaviti celovit pogled na področje medgeneracijskih razlik in raziskati značilnosti upravljanja z njimi v podjetjih. V raziskavi so sodelovala tri podjetja. Na vzorcu zaposlenih smo ugotavljali razlike v delovnih vrednotah, značilnostih na delovnem mestu in stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Pri vodjah kadrovskih oddelkov pa smo preverjali njihov pogled na temo medgeneracijskih razlik in upravljanje z njimi. Prišli smo do zaključka, da razlike v delovnih vrednotah in značilnostih med generacijami na delovnem mestu obstajajo. Ugotovili smo tudi, da se managerji zavedajo medgeneracijskih razlik in da se na njih pri svojem delu tudi skušajo prilagajati. Stopnja zadovoljstva zaposlenih je bila višja v podjetjih, ki se prilagajajo medgeneracijskim razlikam.
Keywords: generacije, delovne vrednote, značilnosti na delovnem mestu, upravljanje generacijsko raznolike delovne sile
Published in DKUM: 19.08.2020; Views: 982; Downloads: 159
.pdf Full text (926,94 KB)

4.
5.
6.
MOTIVACIJA PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU IMPOL D.O.O. KOT ORODJE ZA DVIG KAKOVOSTI DELA
Metka Arzenšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta v zadnjem času ena najpomembnejših nalog s katero se ukvarjajo vodje v podjetjih. Z njima je mogoče vplivati na storilnost in boljše rezultate zaposlenih. Motivirani zaposleni so predani svojemu delu, prizadevajo si doseči zastavljene cilje tako, da svoje lastne cilje povezujejo s skupnimi cilji podjetja. Ustrezna motivacija vpliva na povečano produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšajo se izostanki z dela, kar posledično vpliva na zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovanja celotnega podjetja. Naloga vodij je torej jasna, za vzpostavitev učinkovitega motivacijskega procesa morajo ugotoviti, kateri so prevladujoči motivacijski dejavniki v podjetju in jih učinkovito uporabiti za povečanje delovne motivacije. Z raziskavo, ki smo jo izpeljali v okviru prodajne funkcije podjetja Impol smo želeli raziskati in predstaviti ključne motivacijske dejavnike in njihov vpliv na kakovost opravljenega dela. Ugotoviti smo želeli, kako se zaposleni počutijo pri opravljanju svojega dela, kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, s čim so nezadovoljni oz. kaj je tisto, kar bi želeli spremeniti in izboljšati zato, da bi bili pri svojem delu še bolj motivirani. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da prodajnimi referenti v vseh treh komercialah navajajo podobne razloge za delo, in sicer brezskrbno življenje, zadovoljstvo in veselje do dela in boljša prihodnost svojih otrok. Glede na odgovore lahko trdimo, da na kakovost opravljenega dela vplivajo štirje dejavniki v naslednjem vrstnem redu: obseg dela, delovna klima, plača in osebno razpoloženje. Najvišjo povprečno oceno dajejo zaposleni odnosu do kakovosti in do dela, najnižjo pa možnostim razvoja kariere. Najbolj motivirano so, če je njihovo delo zanimivo in ustvarjalno, kadar lahko delajo s prijetnimi ljudmi in ko imajo občutek, da lahko nekaj dosežejo. Plača kot pomemben motivacijski dejavnik je šele na četrtem mestu, kljub temu pa si želijo izboljšav na področju plač in ostalih ugodnosti. Manj zadovoljni so tudi z možnostjo napredovanja obveščenostjo v podjetju in odnosi s sodelavci.
Keywords: Motivi, motivacijski dejavniki, demotivatorji, vrednote, vrednote podjetja, delovne vrednote, notranja motivacija, zunanja motivacija, prodajni referenti, Impol d.o.o., prodaja aluminijskih izdelkov, prodajna politika
Published in DKUM: 23.01.2012; Views: 3271; Downloads: 520
.pdf Full text (1,80 MB)

7.
ŠPORT IN MLADI - POGLED NA ŠPORT PRI RAZLIČNO ŠPORTNO AKTIVNIH MLADOSTNIKIH
Rok Šalej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z raziskavo sem želel ugotoviti, kakšne so razlike med športno aktivnimi in športno neaktivnimi mladostniki. Vzorec anketirancev je zajemal dijake prvega in drugega letnika Gimnazije Ravne na Koroškem, dva splošna in dva športna razreda. Ugotovil sem, da imajo športno aktivni mladostniki več delovnih navad in samodiscipline, da si znajo dobro organizirati svoj čas in so uspešni v šoli, da si skozi športno aktivnost razvijajo tudi svoj sistem športnih vrednot in da je pri tem zelo pomembna tudi vloga staršev v športu v obliki spodbujanja in podpiranja pri njihovi športni dejavnosti. Rezultati so tudi pokazali, da so športniki uspešnejši od nešportnikov tudi na drugih življenjskih področjih, vendar le na tistih, kjer je čas nerelevanten dejavnik. Nešportniki so tako na primer lahko bolj dejavni tudi na glasbenem področju.
Keywords: šport, mladostniki, vrednote, samodisciplina, delovne navade, starši.
Published in DKUM: 08.07.2009; Views: 5569; Downloads: 1116
.pdf Full text (399,45 KB)

Search done in 22.91 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica