| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
SAMO-ORGANIZACIJA PROCESOV INFORMACIJSKIH STORITEV
Mitja Kopina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Klasične organizacije in pristopi k poslovanji po sistemu običajne prakse, danes ne zadovoljujejo več potreb vseh deležnikov. Oblike organizacij, vodenih od zgoraj navzdol in uprav zapriseženih maksimiranju dobička, pred vsemi drugimi cilji, tudi v dobi informatizacije, kot jo poznamo danes, ne zmorejo več ponuditi ustrezne mere zadovoljstva in ustvarjati konkurenčnega, inovativnega in trajnostno naravnanega razvoja. Ljudje se povezujemo odkar obstajajmo. Nove usmeritve prinašajo tri potrebne sile za ekonomsko revolucijo: nove trge in njihove nezadovoljene potrebe, nove tehnologije, ki lahko omogočijo dostopne in zadovoljive produkte in storitve in potrebo ljudi po novih oblikah organizacij. Trenutni poizkusi rešitev vse prepogosto ne temeljijo na vključevanju zadovoljevanja dejanskih in smiselnih potreb, ampak predvsem na ustvarjanju navideznih potreb ob sočasnem iskanju rešitev za zadovoljevanje le-teh. Trenutno najpogostejše uporabljana praksa upravljanja organizacij pa v veliki meri tudi prezira prav ključnega deležnika, to je zaposleni in njegove dejanske potrebe. Delovne skupine ali timi so skupina posameznikov z dopolnjujočimi si znanji, predani skupnemu namenu na način, da so za dosego cilja skupno odgovorni. Koncept uporabe timov ni nov, pa vendar se v zadnjem času iščejo in razvijajo novi pristopi na zanimive načine. Organizacije vse bolj vključujejo delovne skupine ali time kot osnovne organizacijske enote, ugotovile so namreč, da so delovne skupine učinkovite, saj vključujejo kombinacijo znanja, veščin in sposobnosti, ki jim omogoča hitro prilagajanje in izvedbo zahtevnih nalog. Zelo pogost pristop v zadnjem času so samo-organizirane delovne skupine (SODS). Ugotovljeno je, da so SODS boljše, učinkovitejše in povečujejo razvojno moč organizacije. Uporaba SODS temeljito spreminja tudi način dela in obliko organizacije v pozitivnem smislu. SODS imajo različne stopnje vendar pa v vsakem primeru spreminjajo tudi paradigmo vodenja, saj vse pogosteje skupine uporabljajo porazdeljeni ali deljeni način vodenja, kjer se vodstvena funkcija porazdeli med člane skupine ali pa se vodje v skupini menjavajo skladno določenim pravilom. Na eni strani samo-organizacija lahko deluje tudi zastrašujoče neorganizirano, zato navidezni neurejenosti in kaosu samo-organiziranosti, na drugi strani potrebno urejenost lahko zagotavljamo z urejenimi poslovnimi procesi. Poslovni procesi so središče današnje in prihodnje konkurenčnosti, organizacije pa se tudi že zavedajo, da je tako učinkovitost, kot kvaliteta storitev pogojena s procesi. Na temeljih procesne organiziranosti in hkratne uporabe načel samo-organiziranja, pa danes že nastajajo tudi povsem nove oblike organizacij, ki jih v tem delu poimenujemo samo-organizirane procesne organizacije ali SOPO. SOPO svoje temelje gradijo na principih samo-organiziranih skupin, vendar jih prilagojene poizkušajo prenesti na celo organizacijo, hkrati pa temelje procesne organiziranosti uporabljajo za razvoj novih, sebi lastnih a hkrati samo-organizaciji prilagojenih temeljnih, organizacijskih in drugih poslovnih procesov. V pričujočem delu smo na raziskavi treh primerov prikazali temelje nastajanja nove oblike SOPO iz različnih obstoječih organizacij, ovire in pomisleke, zadržke in ideje, z omejitvijo na področje IT storitvenih organizacij. V celoti oblikovane SODS, z uporabo prav vseh pričakovanih elementov v celoti sicer nismo odkrili, vendar je bilo v vseh treh primerih možno ugotoviti tako elemente SODS, kot usmeritev, željo in cilj po prehodu. Oblikovali smo tudi model, ki lahko postane temelj prikazovanja stopnje razvoja SODS in usmeritev organizacijam pri prehodu v novo obliko. Dokazali smo tudi, da je v navedenih obravnavanih primerih tovrstna organiziranost predstavljala pomemben dejavnik pri oblikovanju kvalitetnejših IT storitev, hkrati pa so temu načinu dela zaposleni bolj naklonjeni, kot obstoječim poslovnim procesom v raziskovanih organizacijah.
Keywords: samo-organizacija, poslovni procesi, delovne skupine, timi, deljeno vodenje, samo-organizirane procesne organizacije, SOPO, IT storitve, trajnostne organizacije, vodenje od spodaj navzgor, upravljanje znanja
Published: 31.01.2020; Views: 491; Downloads: 44
.pdf Full text (3,61 MB)

4.
5.
Razširjenost modne industrije in okoljska problematika v nerazvitih državah
Tjaša Rajh, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava različne dejavnike tveganja, ki so spremljevalci sodobne tekstilne in modne industrije. Živimo v času, v katerem je vedno večji poudarek na materialnih dobrinah, ljudje pa vedno večjo pozornost namenimo prav oblačilom. Tako se je tekstilna industrija v zadnjih letih zelo razširila, zaradi česar občutimo negativne posledice na marsikaterem področju. Namen naloge je prav tako opozarjanje in ozaveščanje ljudi, da lahko z drugačnimi izbirami in s spremembo potrošniških navad na področju mode vplivajo na proizvajalce, modne korporacije in od njih zahtevajo drugačne, višje standarde glede človekovih pravic in varovanja okolja. V diplomskem delu so predstavljeni temeljni pojmi s področja tekstilne industrije ter njen vpliv na okolje in človeka. Zaradi hitrega razvoja in vedno večje potrebe po oblačilih prihaja do vedno več obolenj ljudi, onesnaževanja in uničevanja okolja ter kršenja človekovih pravic. Na tem področju poznamo pravično trgovino, ki se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji in katere cilj je v prvi vrsti opozoriti ljudi, da naj bo trgovina pravična za vse in da naj vsak dobi ustrezno plačilo za svoje delo. Prizadeva si odpraviti izkoriščanje in pokazati ljudem, da se da pravično trgovati. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje bombaža, saj zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo se gozdne površine in izginjajo jezera. Pesticidi ostanejo tudi v že obranem bombažu, ki je pozneje v stiku z delavci v tekstilnih tovarnah in nato tudi z našo kožo, kar lahko negativno vpliva na zdravje. Skoraj nikoli se ne vprašamo, od kje pride bombažna majica, ki jo kupimo po nenormalno nizki ceni, kakšna je njena sestava in pod kakšnimi pogoji je bila izdelana. Ugotovili smo, da so ljudje v zadostni meri ozaveščeni o problematiki v modni industriji, vendar kljub vsemu premalo, da bi prišlo do večjih izboljšav. Potrošniki sami bi lahko uvedli največ izboljšav na tem področju, že s spremembo nakupovalnih navad.
Keywords: tekstilna industrija, bombaž, pridobivanje bombaža, ekološka kriminaliteta, delovne razmere, pravična trgovina, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 20.06.2017; Views: 750; Downloads: 150
.pdf Full text (899,33 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica