1. DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DELOVNIH MIGRANTOV IZ MARIBORA V TUJINOMojca Lazovič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Primerjava demografskih značilnost migrantov, ki migrirajo iz mesta Maribor in njegove okolice v tujino, je bil namen te diplomske naloge. Demografske značilnosti, ki so bile primerjane so spol, starost in izobrazba. Med seboj so bile primerjane osebe, ki migrirajo vsakodnevno, tedensko ali sezonsko v tujino. Vzrok za njihove migracije je izključno zaposlitev. V prvi polovici naloge, ki je bila zastavljena kot empirično diplomsko delo, je bila temeljito preučena literatura in dosedanja spoznanja o izbrani temi. V drugem delu pa so na osnovi empirično zbranih in obdelanih anketnih podatkov bile nekatere raziskovalne hipoteze potrjene, druge pa ovržene. Največje razlike so bile ugotovljene v starostni in spolni strukturi med dnevnimi migranti na eni in sezonskimi migranti na drugi strani. Nekatere razlike so se pokazale tudi v izobrazbeni strukturi, ki pa niso bile tako velike. Primerjava tedenskih migrantov z dnevnimi in sezonskimi, je pokazala, da imajo tedenski več podobnih značilnosti z dnevnimi kot pa s sezonskimi migranti.
Keywords: geografija prebivalstva, delovne migracije, čezmejne migracije, demografske značilnosti migrantov, Maribor z okolico
Published in DKUM: 16.11.2016; Views: 2055; Downloads: 114
 Full text (2,07 MB) |
2. VPLIV IZOBRAZBE NA ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V OBČINI CERKNICAUrška Intihar, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu Vpliv izobrazbe na zaposlitvene možnosti v občini Cerknica smo raziskali stanje na trgu dela v občini Cerknica in kakšen vpliv ima izobrazba na zaposlitvene možnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali občani dobijo delo v domači občini ali se na delo vozijo v druge občine, kako dolgo so iskali zaposlitev, kakšen vpliv so pri tem imele delovne izkušnje in ali so se pripravljeni dodatno izobraževati.
Raziskovali smo s pomočjo opravljene spletne ankete, statističnih podatkov ter poročil in analiz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Poudarek smo dali predvsem na občane, stare od 30 do 39 let s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini Cerknica. Zanimalo pa nas je tudi, kako je z zaposlitvijo pri mladih. Analizirane podatke smo predstavili tudi v tabelah in grafih.
Ugotovili smo, da diplomanti dobijo delo v občini, vendar velikokrat dobijo delo, primerno nižji stopnji izobrazbe. Veliko se jih izobražuje poleg službe oz. so se pripravljeni izobraževati. Rezultati raziskave so pokazali, da se stanje na trgu dela popravlja, da pa ni pomembna samo izobrazba, ampak tudi delovne izkušnje, neformalna znanja in motiviranost za delo.
Keywords: izobraževanje, brezposelnost, delovne izkušnje, beg možganov, migracije na delo
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1445; Downloads: 103
Full text (385,16 KB) |
3. ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVORŠpela Vozelj, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Keywords: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 3686; Downloads: 107
Full text (1,04 MB) |
4. Prost pretok delovne sile in delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko ŠtajerskoLidija Horvat, 2015, master's thesis Abstract: Tematika magistrske naloge je usmerjena k vplivu prostega pretoka oseb na čezmejne delovne migracije med Pomurjem in avstrijsko Štajersko. Avstrija je 1. maja 2011 odpravila omejitve glede prostega gibanja delavcev iz Slovenije, zato pričakujemo, da ima ta ukrep pomemben vpliv na povečanje delovnih migracij predvsem v smeri iz Pomurja na avstrijsko Štajersko.
V teoretičnem delu naloge postavljamo izhodišča za raziskovalni del. Zanima nas predvsem, kako delovnopravna zakonodaja Evropske unije, Slovenije in Avstrije ter sodelovanje med obema državama na področju trga dela pogojuje čezmejne delovne migracije. Zanima nas tudi, kakšne so razlike med regijama na gospodarskem in zaposlitvenem področju. Osrednji cilj naloge pa je raziskati razsežnost delovnih migracij med regijama po prehodnem obdobju, dejavnike, ki jih pogojujejo, ter njihove učinke na gospodarstvo regij, predvsem Pomurja. Zato v raziskovalnem delu naloge preverjamo, katero regijo bi za zaposlitev Pomurci raje izbrali, kakšne so delovne izkušnje že zaposlenih na avstrijskem Štajerskem ter kateri so tisti dejavniki, ki motivirajo posameznika za delo na avstrijskem Štajerskem.
Naše ugotovitve kažejo, da so se delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko Štajersko leta 2011 znatno povečale. Med dejavniki odločanja za delo na avstrijskem Štajerskem pa pomembno izstopa želja po boljšem zaslužku za isto ali podobno delo. Vendar se pomembnost tega in drugih dejavnikov razlikuje glede na socialno-demografske karakteristike posameznikov. Prišli smo tudi do sklepa, da čezmejne delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko Štajersko prinašajo več pozitivnih kot negativnih učinkov v domači regiji.
Keywords: prost pretok delovne sile, čezmejne delovne migracije, delovnopravna zakonodaja, dejavniki in učinki delovnih migracij, Pomurje, avstrijska Štajerska
Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 1553; Downloads: 177
Full text (3,24 MB) |
5. DNEVNE MIGRACIJE IN PROST PRETOK DELOVNE SILE IN STORITEV V EVROPSKI UNIJI NA PRIMERU AVSTRIJETanja Štruc Gerold, 2014, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom: Dnevne migracije in prost pretok delovne sile in storitev v Evropski uniji na primeru Avstrije je sestavljena iz dveh delov: s teoretičnega in z empiričnega.
Evropska unija na kratko EU je gospodarska in politična povezava 28 evropskih držav. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni, s Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtsko pogodbo).
Migracije predstavljajo gibanje ljudi iz enega kraja v drugega. Dandanes so v družbi zelo kompleksen in raznovrsten pojav. V največji meri pa se vse vrti okoli denarja, ki v današnjih časih obrača svet. Največji delež ljudi se seli, da bi dobili boljšo službo, zaslužili več in seveda posledično živeli boljše življenje. Med tipi migracij prevladujejo ekonomske migracije. Velik je tudi delež ilegalnih migracij, ki označujejo nedovoljen prehod državne meje.
Prost pretok delovne sile poleg prostega pretoka storitev, blaga in kapitala predstavlja eno od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije.
Pri teoretičnem delu spoznamo pojme kot so: Evropska unija (osnovne informacije o Evropski uniji, njeno širjenje, delovanje, institucije in organe, naloge in težave), migracije (vzroki, posledice, vloga migracij v današnjem času, vpliv globalizacije na migracije) in prost pretok delovne sile.
V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli dejavnike dnevnih migracij spoznati tudi v praksi. Raziskavo smo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med tiste, ki so zaposleni v Avstriji. Zanimalo nas je, zakaj so se anketiranci odločili, da si zaposlitev poiščejo v Avstriji, kaj so prednosti le-te, v katerem sektorju so zaposleni, v kako velikem podjetju delajo, koliko kilometrov prevozijo, da prispejo v službo ter ostale zadeve v zvezi z zaposlitvijo, ki so opisane v analizi ankete.
Keywords: Evropska unija, migracije, vloga migracij, dnevne migracije, delavci migranti, prost pretok delovne sile, brezposelnost, zaposlitev v Avstriji.
Published in DKUM: 10.11.2014; Views: 3476; Downloads: 616
Full text (1,36 MB) |
6. Zaposlovanje tujcev v Sloveniji : diplomsko deloIrena Zupančič, 2007, undergraduate thesis Keywords: zaposlovanje, delovna sila, trg delovne sile, poklici, delavci, globalizacija, delovanje, aktivnosti, migracije, prilagajanje, zakonodaja, oblikovanje, zakoni, usklajevanje, struktura, delovna razmerja, delovni pogoji, Slovenija, Evropska unija, socialna politika, članstvo, država, institucije, odločanje, programi, usposabljanje
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1999; Downloads: 92
Full text (884,45 KB) |
7. Migracije in razvoj trga dela v Evropski Uniji : delo diplomskega seminarjaTadeja Rek, 2009, undergraduate thesis Keywords: migracije, vzroki, integracija, trg delovne sile, razvoj, zaposlovanje, diskriminacija, imigracije, Evropska unija, EU
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1553; Downloads: 99
Full text (378,04 KB) |
8. |
9. Analiza gibljivosti delovne sile v EU s poudarkom na Sloveniji : magistrsko deloŠpela Jazbec, 2008, master's thesis Keywords: zaposlovanje, zaposlenost, delovna sila, fleksibilnost, trg delovne sile, oblikovanje, članstvo, pridruženo članstvo, Evropska unija, migracije, Slovenija, kadrovska politika, programi, reforme, delovanje, aktivnosti, varnost, delovno mesto, brezposelnost, delovni čas, pogodbe, delovni odnosi, prilagajanje, kadri, regionalni razvoj, usklajevanje, struktura, mednarodne primerjave, odločanje, usposabljanje
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 2571; Downloads: 169
Full text (849,90 KB) |
10. Trendi najema delovne sile v EU : diplomsko deloKlemen Žibret, 2005, undergraduate thesis Keywords: delovna sila, trg delovne sile, trendi, cilj, globalizacija, zaposlovanje, država, kadri, kadrovska politika, migracije, Evropa, enotni trg, Evropska unija, mednarodne primerjave, članstvo
Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 2803; Downloads: 317
Full text (555,42 KB) |
