| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 227
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv socialnih omrežij na individualno delovno uspešnost
Merisa Durović, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Socialna omrežja so internetne aplikacije interaktivnega značaja, ki služijo ustvarjanju in deljenju vsebin na individualni in skupinski ravni. Platforme, kot so Facebook, Instagram, Twitter in druge omogočajo hitro izmenjavo informacij v realnem času ter so ključna za trženje izdelkov in storitev. Podjetja izkoriščajo ta orodja za promocijo izdelkov in storitev, ustvarjanje odnosov z uporabniki in krepitev zavesti o blagovni znamki. Socialna omrežja danes pripomorejo k večji poslovni uspešnosti podjetja. Prav tako pa je poslovna uspešnost podjetja povezana z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki izhaja iz njihovih sposobnosti, izkušenj ter znanja. Zaposleni in delovno okolje igrajo ključno vlogo. Delovna uspešnost se nanaša na dejanja posameznikov, ki prispevajo k ciljem organizacije. Vpliv socialnih omrežij na delovno uspešnost posameznika je pomemben, saj te omogočajo izboljšano komunikacijo med zaposlenimi ne glede na lokacijo, spodbujajo sodelovanje in timsko delo ter omogočajo hiter dostop do informacij. Kljub koristim pa prekomerna uporaba socialnih omrežij med delovnim časom lahko zmanjša produktivnost, saj odvrača od opravljanja nalog in posledično doseganja ciljev. Neprekinjeno preverjanje omrežij lahko vodi do zamujenih rokov in slabše uspešnosti pri delu. Izvedli smo raziskavo med zaposlenimi v podjetju X. Skozi proces raziskave sta nas vodili dve hipotezi. Prva je bila: Socialna omrežja negativno vplivajo na individualno delovno uspešnost, medtem ko se je druga glasila: Zaposleni preveč časa (5 ur ali več) preživljajo na socialnih omrežjih. Na osnovi izvedene empirične raziskave smo prvo hipotezo potrdilli in drugo ovrgli. V teoretičnem delu smo proučevali delovno uspešnost zaposlenega, socialna omrežja, njihove prednosti in slabosti ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in podjetje. Sledil je empirični del diplomske naloge, kjer so rezultati pokazali, da se zaposleni zavedajo vseh negativnih posledic, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba socialnih omrežij, zato jih premišljeno uporabljajo ter hkrati omejijo njihov čas uporabe.
Keywords: Socialna omrežja, individualna delovna uspešnost, zaposleni, delodajalec, motivacija.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 17; Downloads: 20
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
3.
Letni razgovor
Damir Kocjančič, Aleksander Koporec Oberčkal, 2005, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policisti, vodstveni delavci, management, letni razgovori, delovna uspešnost
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 173; Downloads: 8
.pdf Full text (220,44 KB)

4.
Storilnostna motivacija in izgorelost pri delu policistov
Aleksander Koporec Oberčkal, Damir Kocjančič, 2005, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policisti, policijsko delo, izgorelost, motivacija, pritožbe, delovna uspešnost
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 194; Downloads: 5
.pdf Full text (273,27 KB)

5.
Trendi na področju kadrovskega managementa
2024

Abstract: Monografija predstavlja trende na različnih področjih kadrovskega managementa. Prvo poglavje se osredotoča na pregled ključnih tehnoloških trendov na področju kadrovske funkcije pri delu na daljavo. Drugo poglavje obravnava težavne pogovore na delovnem mestu in ravnanje posameznikov, ko se z njimi soočijo. V tretjem poglavju so predstavljene kompetence za obvladovanje kompleksnih kriz. Četrto poglavje obravnava tehnologijo veriženja blokov na področju kadrovskega managementa. Peto poglavje prikazuje sistematičen pregled zelenih kompetenc na področju zdravstva. Šesto poglavje nas popelje skozi zasnovo sistema ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih. Zadnje, sedmo poglavje, pa opozarja na pomen predporodnega izobraževanja in vpliv le-tega na kvaliteto življenja po porodu in sam razvoj posameznika.
Keywords: delo na daljavo, težavni pogovori, kompetence v krizah, veriženje blokov, zelene kompetence, delovna uspešnost, izobraževanje
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 402; Downloads: 68
.pdf Full text (5,31 MB)
This document has many files! More...

6.
Vpliv zavzetosti zaposlenih na individualno delovno uspešnost v organizaciji x
Zala Janič, 2023, master's thesis

Abstract: Zaposleni igrajo ključno vlogo v organizaciji, saj predstavljajo enega izmed najpomembnejših virov, so nosilci znanja, izkušenj in veščin znotraj organizacije ter igrajo pomembno vlogo pri doseganju njenih ciljev. Seveda se na tej točki velikokrat pojavi vprašanje, kakšne naj bi bile lastnosti zavzetega zaposlenega oziroma kakšen je njegov doprinos za organizacijo. Lahko ga opredelimo kot osebo, ki je globoko čustveno in intelektualno vpletena v svoje delo ter izkazuje visoko raven motivacije in predanosti svojim nalogam ter matični organizaciji. To vodi k povečani produktivnosti, saj zaposleni za doseganje svojih delovnih ciljev vložijo v svoje delo več truda. Poleg tega zavzeti zaposleni pogosto iščejo načine za izboljšanje svojega dela, kar prispeva k nenehnemu dvigovanju kakovosti in učinkovitosti ter k pozitivni organizacijski kulturi. Zavzetost zaposlenih je ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, saj običajno takšni zaposleni dosegajo boljše delovne rezultate in prispevajo k pozitivni organizacijski kulturi. Danes vedno več organizacij stremi k višji motivaciji svojih zaposlenih, kajti s tem lahko posledično tudi organizacija sama dosega zastavljene cilje oz. jih tudi preseže. Pomembno dejstvo pa je tudi to, da je zavzetost zaposlenih prepletena s pojmom individualne delovne uspešnosti, ki se osredotoča na vsakega posameznika v organizaciji. Tukaj je treba poudariti, da niso vsi zaposleni v organizaciji zavzeti in individualno delovno uspešni. Zato so strokovnjaki razvili različne pristope in tehnike, kako krepiti tako zavzetost zaposlenih kot individualno delovno uspešnost. Individualna delovna uspešnost meri, koliko zaposleni dosežejo ter kako učinkovito in produktivno opravljajo svoje naloge. Organizacije uporabljajo različne metode in orodja za merjenje in ocenjevanje individualne delovne uspešnosti, vključno s sistemi ocenjevanja uspešnosti, povratno informacijo nadrejenih, samoocenjevanjem, kvantitativnimi kazalniki in drugimi metodami. Merjenje in upravljanje individualne delovne uspešnosti sta ključna za zagotavljanje, da organizacija dosega svoje cilje in ohranja konkurenčnost na trgu. Rezultati empiričnega dela osvetljujejo, kako zavzetost zaposlenih vpliva na individualno delovno uspešnost v organizaciji X. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zavzeti in da so zaposleni v organizaciji X v povprečju individualno delovno uspešni. Ugotovili smo tudi, da zavzetost zaposlenih pozitivno vpliva na individualno delovno uspešnost pri osebni rasti in razvoju ter osebnostni rasti na delovne zadolžitve in učinkovitost. Po analizi smo videli tudi, da se individualna delovna uspešnost ne razlikuje glede na izobrazbo zaposlenih v organizaciji in da se individualna delovna uspešnost razlikuje glede na delovno dobo zaposlenega v organizaciji X pri osebnem vplivu na delovnem mestu. Na koncu magistrskega dela smo podali še predloge in priporočila, kako izboljšati zavzetost zaposlenih v organizaciji in s tem spodbuditi individualno delovno uspešnost vsakega posameznika.
Keywords: Management človeških virov, zavzetost zaposlenih, individualna delovna uspešnost, razvoj zaposlenih.
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 377; Downloads: 112
.pdf Full text (2,01 MB)

7.
Vpliv šesturnega delovnika na individualno uspešnost, psihološko dobro počutje in produktivnost zaposlenih – Primer podjetja Plastika Skaza, d. o. o.
Emmett Clarkson, 2022, master's thesis

Abstract: Raziskavo smo izvedli, da bi ugotovili, kakšne učinke ima krajši delovni dan zaposlenih na njihovo psihološko dobro počutje, individualno delovno uspešnost in delovno produktivnost. Da bi našli odgovore, navezujoče se na krajši delovnik in konstrukta psihološkega dobrega počutja ter individualne delovne uspešnosti, smo raziskavo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika. Delali smo s podjetjem Plastika Skaza, d. o. o., kjer smo anketirali 45 zaposlenih. Od tega jih je 15 delalo 6 ur dnevno in 30 za polni delovni čas (8 ur dnevno). Uporabili smo faktorsko analizo in univariatna testa za primerjavo neodvisnih vzorcev ter ugotovili, da so zaposleni, ki svoje delo opravljajo 6 ur dnevno, na določenih področjih individualne delovne uspešnosti dosegli boljše rezultate v primerjavi z zaposlenimi, ki so zaposleni za polni delovni čas. V povezavi s konstruktom psihološkega dobrega počutja nismo našli statistično značilnih razlik med zaposlenimi, ki delajo 6, in tistimi, ki delajo 8 ur dnevno. Za analiziranje produktivnosti smo uporabili kombinacijo deskriptivnih in komparativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da krajši delovnik pozitivno vpliva na produktivnost zaposlenih.
Keywords: šesturni delovnik, individualna delovna uspešnost, psihološko dobro počutje, produktivnost, delovni čas
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 659; Downloads: 145
.pdf Full text (4,80 MB)

8.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov : magistrsko delo
Katrin Podgorski, 2021, master's thesis

Abstract: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Keywords: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1250; Downloads: 160
.pdf Full text (1,74 MB)

9.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost : magistrsko delo
Maruša Kunaver, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Keywords: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Published in DKUM: 08.06.2021; Views: 2206; Downloads: 492
.pdf Full text (2,64 MB)

10.
Zavzetost in individualna uspešnost v organizaciji x
Kristina Prašnički, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo obravnavali pojmove individualne delovne uspešnosti in zavzetosti. Najprej smo pojasnili delovno uspešnost na splošno, po tem povezavo z individualno uspešnostjo. Predstavili smo koristi merjenja in ukvarjanja z njo. Na koncu drugega poglavlja smo opisali načine na katere vodja lahko meri uspešnost organizacije in zaposlenih. V tretjem poglavlju smo predstavili pojam in vrste zavzetosti. Povezali smo zavzetost z zadovoljstvom delavca in komunikacijo katera poteka med sodelovci. Opisali smo načine merjenja zadovoljstva ter koristi katere izhajajo iz pojma. Da bi zaposleni bil zadovoljen mora biti ustrezno nagrajen kaj smo predstavili. Pred nego smo anketirali zaposleni smo si postavili dva modela ocenjevanja katere smo obravnavali v poglavlju 4. Modeli so se razlikovali glede na delovna mesta v podjetju. Ko smo z pomočjo ankete dobili rezultate, smo ih interpretirali. Ugotovitve z ankete smo bile da zaposleni niso preveč motivirani za nagrajevanje svoje individualne delovne uspešnosti. Tudi anketa je pokazala da so zaposleni zavzeti za svoje delo in imajo raje nematerijalne nagrade.
Keywords: individualna delovna uspešnost, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, uspešnost
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 1027; Downloads: 137
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica