Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati. Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost. V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo. Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja. V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Keywords: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Published in DKUM: 21.03.2022; Views: 2090; Downloads: 249
Full text (759,53 KB)

Abstract: Trg dela se stara, ta fenomen pa bo imel v prihodnosti velike ekonomske in socialne posledice, katerih se slovenska družba ne zaveda v zadostni meri. Zmanjšuje se število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, od katerih je odvisna produktivnost inovativnosti in konkurenčnost trga dela ter gospodarstva. Posebej zaskrbljujoč je nizek delež znanjskih starejših sodelavcev kot najproduktivnejših oseb z znanjem in izkušnjami, ki jih družba zanemarja. Doktorsko delo identificira ključne ovire večji delovni aktivnosti starejših znanjskih sodelavcev v Sloveniji. Primer dobre prakse primerjalne države je Finska. Finska je namreč že pred mnogo leti začela izvajati celovite ukrepe aktivnega staranja ter dosegla izredne pozitivne rezultate. Na podlagi primerjav, analitične raziskave na podlagi ankete in predložitev ključnih ukrepov in reform, doktorsko delo predloži model, ki v okviru izbranih dejavnikov omogoča inovacijo upravljanja starejših znanjskih sodelavcev kot dejavnika inovativnosti in konkurenčnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji.
Keywords: Trg dela, aktivno staranje, delovna sposobnost, motivacija, izkušnje
Published in DKUM: 07.11.2016; Views: 1909; Downloads: 194
Full text (9,19 MB)

Keywords: delovna organizacija, krize, programi, organiziranost, podjetje, kadri, sposobnosti, stroški, stečaj, plačilna sposobnost, strateško planiranje, vedenje, značilnosti, krizni management, teorija, praksa, reševanje problemov, aktivnosti, rešitve, finančno poslovanje, finančni instrumenti, vrednotenje, reorganizacija, poslovne finance, finančna analiza, modeli
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2240; Downloads: 407
Full text (767,27 KB)