| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Učinkovitost pravne ureditve imetništva pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju
Elizabeta Zirnstein, 2011, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava vprašanje alokacije pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju. Imetništvo pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, lahko izhaja bodisi iz delovnopravnih bodisi iz intelektualnopravnih načel. V iskanju primernega ravnotežja med obema izhodiščema pa je treba upoštevati tudi načelo učinkovitosti. Avtorica ocenjuje, da je slovenski zakonodajalec ta kriterij le delno izpolnil, zato predlaga spremembe zakonodaje na tem področju v smeri večje učinkovitosti pravnih pravil. Avtorica posebno pozornost posveča tudi pravni ureditvi inovativnosti na univerzah.
Keywords: inovacije, inovativnost, patenti, delovna razmerja, industrijska lastnina, avtorske pravice, alokacija pravic, pravna ureditev, ekonomska analiza
Published: 31.07.2018; Views: 408; Downloads: 38
.pdf Full text (153,33 KB)

2.
Ključni dejavniki kršitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Rok Ljubanovič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Neplačevanje prispevkov za socialno varnost, še posebej prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je velik družbeni problem. Gre za kršitev pravic iz delovnega razmerja in pravic do socialne varnosti. Obseg neplačanih prispevkov in tudi drugih kršitev ni majhen. Posledice se kažejo tako pri uveljavljanju pravic zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi pri financiranju obveznosti, ki jih ima na podlagi zakona Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistem plačevanja prispevkov za socialno varnost je tesno povezan z davčnim sistemom, nadzor nad kršitvami glede plačevanja prispevkov pa se dotika tako davčnega nadzora kot tudi nadzora delovnih razmerij in nadzora dela na črno, ki so v pristojnosti različnih nadzornih organov. Pomemben dejavnik pri ukrepih zoper kršitelje so tudi sodne odločitve v sporih o odmeri in izterjavi prispevkov in v delovnih sporih ter kazenski postopki za kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev in kazniva dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja. Te pravice so prepoznane kot pomembna dobrina, ki jo je treba zavarovati. Sprememba kazenske zakonodaje pri teh kaznivih dejanjih omogoča bolj učinkovit pregon kršiteljev. Za res učinkovito zaščito delavcev in za zagotovitev večjega deleža plačanih prispevkov pa bi bilo treba še bistveno okrepiti inšpekcijske službe, ki nadzirajo delovna razmerja, in davčno inšpekcijo, ki nadzira plačevanje prispevkov. Poleg tega je za pravno in socialno varnost delavcev ter za zdravo poslovno okolje pomembno, da se prepreči poslovanje podjetij, ki jim kršitve pomenijo poslovni model in so nelojalna konkurenca podjetjem, ki zakonito poslujejo.
Keywords: - neplačevanje prispevkov, - nepredložitev obračuna davčnih odtegljajev, - delovna razmerja, - socialna varnost, - kršitve temeljnih pravic delavcev, - kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.
Published: 28.03.2018; Views: 398; Downloads: 39
.pdf Full text (960,62 KB)

3.
Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe
Andrea Margan Čačić, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje). Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti. Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo). Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Keywords: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Published: 28.11.2016; Views: 1227; Downloads: 182
.pdf Full text (2,36 MB)

4.
KAZENSKA ODGOVORNOST RAČUNOVODIJ
Ines Matevžič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu sem obravnavala temo kazenska odgovornost računovodij. Pri poslovanju in vodenju podjetij, združb se zaposleni srečujejo z različnimi odgovornostmi. Strokovno etično odgovornost pri računovodjih prepoznamo v odnosu do poklica in dela ter v odnosih do notranjih in zunanjih sodelavcev, do nadrejenih in podrejenih, do javnosti. Vse o strokovno etični odgovornosti je zapisano v Kodeksu poklicne etike računovodij. Kazenska odgovornost se pojavi v primerih, kot so prevare iz naklepa, prevarantsko poročanje. To vrsto odgovornosti obravnava Kazenski zakonik. Kazenska odgovornost se ugotavlja na podlagi ugotovljene krivde. Odškodninsko in disciplinsko odgovornost delavcev in javnih uslužbencev obravnavata zakona Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. V diplomskem projektu sem se posvetila še sami organiziranosti računovodske službe. Predstavila sem notranje in zunanje dejavnike organiziranja ter njihova temeljna načela. Obravnavala sem tudi organizacijske strukture, saj te določajo mesto računovodske službe v združbi in delovne naloge zaposlenih.
Keywords: kazenska odgovornost, računovodje, prevare, organiziranje računovodstva, strokovno etična odgovornost, javni uslužbenci, delovna razmerja
Published: 09.11.2016; Views: 1475; Downloads: 240
.pdf Full text (413,17 KB)

5.
Pregled kršitev delovnega razmerja in socialne varnosti v Republiki Sloveniji
Žiga Babnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pregled kršitev delovnega razmerja in socialne varnosti v Republiki Sloveniji obravnava vrste in pogostost posameznih kršitev, ki nastajajo zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja in predstavljajo kršenje delavčevih pravic. Skozi nalogo smo z analiziranjem statističnih podatkov o zaznanih kršitvah delovnega razmerja in socialne varnosti med leti 2004 in 2012 primerjali število kršitev pred in po pojavu finančne krize leta 2008. Predmet analize so bili statistični podatki Policije, Finančne uprave Republike Slovenije in Inšpektorata Republike Slovenije za delo, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je finančna kriza imela močan vpliv na rast števila kršitev, predvsem na področju tistih, ki so neposredno povezane z finančno stabilnostjo podjetij. Največja rast je bila ugotovljena na področju kršitev temeljnih pravic delavcev, kjer prevladuje delodajalčevo neizpolnjevanje obveznosti pri plačevanju za delavčevo opravljeno delo in pri plačevanju obveznih prispevkov za socialno varnost, kjer je dolg neplačnikov do države, ugotovljen s strani Finančne uprave RS, vsako leto večji. Pri analizi dela nadzornih organov smo ugotovili, da se glavni razlogi za neustrezno spopadanje s porastom števila kršitev skrivajo v neustrezni zakonodaji, kjer velja izpostaviti neustrezno sankcioniranje prekrškov, zaradi težavne dokazljivosti naklepa kaznivega dejanja malo število pravnomočno obsojenih kršiteljev in enostavno ustanavljanje novih podjetij bivših kršiteljev. Poleg zakonodaje pa delo nadzornih organov, zaradi omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, otežuje kadrovska stiska. Za izboljšanje stanja na področju boja proti kršitvam delovnega razmerja in socialne varnosti je tako največ rezerve prav v ustreznih dopolnitvah zakonodaje s strani države.
Keywords: delovna razmerja, socialna varnost, kršitve, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 22.08.2016; Views: 741; Downloads: 121
.pdf Full text (1,04 MB)

6.
Prikrite oblike delovnega razmerja s poudarkom na navideznih samozaposlenih
Severina Korez, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delovno pravo je v funkciji zaščite delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Zaradi spremenjenih gospodarskih, tržnih ter družbenih razmer se v praksi vedno pogosteje pojavljajo razmerja, ki nimajo tradicionalne oblike delovnega razmerja in delovnopravnega varstva. Diplomsko delo Prikrite oblike delovnih razmerij s poudarkom na navideznih samozaposlenih obravnava položaj oseb v prikritih delovnih razmerjih, podrobneje pa položaj navideznih samozaposlenih. Prikrita delovna razmerja so razmerja, ki dajejo videz drugačnega razmerja, kot med strankama dejansko obstaja. Prikrita delovna razmerja imajo negativen vpliv v prvi vrsti na delavca, saj se mu na tak način odreka delovnopravno varstvo, ki bi ga moral biti deležen. Pri obravnavi prikritih delovnih razmerij je ključna jasna opredelitev elementov delovnega razmerja. Na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja lahko namreč tudi v mejnih primerih ugotovimo ali sta stranki v delovnem razmerju ali ne. Slovenska delovna zakonodaja vzpostavlja relativno dobro in trdno formalno podlago za ugotavljanje delovnega razmerja tudi v primerih prikrivanja njegove prave pravne narave. ZDR-1 v 4. čl. vsebuje definicijo oz. elemente delovnega razmerja in tako v veliki meri olajša presojo obstoja delovnega razmerja v primerih, kjer ni sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi ali ni jasno izražena vsebina pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Pri navideznih samozaposlenih govorimo o primerih, ko se osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za delavca ne prizna delovnopravnega varstva, ampak se z njo, kot formalno samozaposlenim, poslovno sodeluje. Navidezno samozaposleni so tako formalno samozaposleni, dejansko pa je mogoče v teh razmerjih med naročnikom (dejansko delodajalcem) ter samozaposlenim (dejansko delavcem) prepoznati elemente delovnega razmerja. Tudi navideznim samozaposlenim je potrebno po načelu prednosti dejstev pred obliko pogodbe priznati položaj delavca ter jim zagotoviti ustrezno delovnopravno varstvo. Pravo naravo pogodbenega razmerja lahko delovno sodišče ugotovi le na podlagi tožbe navideznega samozaposlenega. Ker le-ti tožbe zaradi slabih možnosti drugih oblik zaposlitve pogosto ne upajo vložiti, ima pomembno vlogo v takšnih primerih tudi delovna inšpekcija.
Keywords: prikrita delovna razmerja, navidezni samozaposleni, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, delavec, samozaposleni, nove oblike opravljanja dela
Published: 19.05.2016; Views: 1643; Downloads: 282
.pdf Full text (643,58 KB)

7.
8.
Varstvo zaposlitve in dohodka
Etelka Korpič-Horvat, 2006, professional article

Keywords: delovno pravo, delovna razmerja, delodajalci, zaposlovanje, Slovenija
Published: 10.07.2015; Views: 740; Downloads: 51
URL Link to full text

9.
10.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi v javni upravi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marinela Zubak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali različne načine odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev in jih primerjali z ureditvijo v gospodarstvu. Položaj javnih uslužbencev urejata dva temeljna zakona: Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. Ugotovili smo, da se za javne uslužbence v celoti uporablja ureditev iz splošne delovne zakonodaje le za postopek izredne odpovedi in za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri ostalih načinih odpovedi obstajajo izjeme zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev, ki jih je potrebno upoštevati pri postopkih podajanja odpovedi pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev. Primerjali smo tudi pravice javnih uslužbencev v primerjavi s pravicami zaposlenih v zasebnem sektorju ter ugotovili, da so pravice javnih uslužbencev dobro varovane. Izjema velja pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nesposobnosti, kjer javni uslužbenci niso upravičeni do odpravnine. V zaključnem delu diplomskega dela smo primerjali dosedanje ukrepe Vlade Republike Slovenije za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in ugotovili, da je zaposlitev v javni upravi še vedno relativno varna, ker se odpoved zaposlitve iz poslovnega razloga zelo redko uporablja. Število javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem sektorju, še vedno narašča (z izjemo javnih uslužbencev v državni upravi), zmanjšanje števila uslužbencev pa poteka preko mehkih metod, predvsem s pomočjo upokojevanja in nepodaljšanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Keywords: delovno pravo, delovna razmerja, javna uprava, zaposleni, pogodba o zaposlitvi, prenehanje, odpoved, varčevalni ukrepi, ZUJF, diplomske naloge
Published: 05.08.2013; Views: 4064; Downloads: 801
.pdf Full text (550,74 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica